Bela nedelja, nedelja Božjega usmiljenja

Bela nedelja ali nedelja Božjega usmiljenja nam govori o vstalem Gospodu, ki se prikazuje učencem in skuša odpraviti iz njihovega srca zbeganost velikega petka. Učenci ne morejo verjeti svojim očem, a se končno le razveselijo, ko začutijo v svojem srcu…

Ta zaklad

Skozi postne dni ljubeče šli smo z Jezusom na pot, tja do vrta oljk in ceder, tja, kjer jokal je Gospod. Tiho oljke so šumele v hladno golgotsko pomlad, vrenke solze Jezusove ve spreminjale v zaklad. Ta zaklad je Jezus…

Velik teden v naši župniji

Cvetna nedelja (29. marec) – Pravimo ji tudi oljčna nedelja, ker pri procesiji nosimo oljčne vejice in drugo zelenje (butare). S to nedeljo se začenja veliki teden. V njej vnaprej doživimo Kristusovo velikonočno skrivnost: njegovo trpljenje in vstajenje. Dogodek iz Jezusovega življenja, ki se ga ta dan spominjamo in ga podoživljamo, je Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem.

V spomin na ta vhod na cvetno nedeljo začnemo bogoslužje s posebnim obredom: z blagoslovom zelenja, branjem evangelijskega poročila o tem dogodku in s procesijo. Toda vse to ni le spomin, ampak je živo dogajanje tukaj in sedaj: Jezus Kristus danes prihaja med svoje ljudstvo in njegovi ga sprejemajo z odprtimi srci in navdušenjem. Vse to izražajo blagoslovljene oljke in drugo zelenje v naših rokah in procesija. S svojim ravnanjem pri tem obredu vzklikamo Kristusu: Ti si naš Kralj, to pomeni: vodnik našega življenja, naš najvišji prijatelj in mi smo tvoji.

Blagoslovljene oljčne vejice po tem obredu nesemo na svoje domove. Oljčno vejico zataknemo na razpelo. Tako nas vse leto spominja. da smo Kristusovi.

Obenem je oljčna vejica tudi simbol miru, tistega miru, ki ga človeku lahko da samo Kristus, ker je on s svojim življenjem plačal zanj.

SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE

Začne se z velikim četrtkom. Cerkev pred našimi očmi razgrne vse vsebinsko in življenjsko bogastvo bistva naše vere – velikonočno skrivnost in jo prav plastično predstavi naši veri. Sveto tridnevje je vrhunec celega bogoslužnega leta. V teh dneh želi bogoslužje, kolikor je mogoče, obnoviti in ponazoriti dogodke zadnjih dni Jezusovega življenja. Velikonočna skrivnost – prehod preko smrti in trpljenja v novo življenje – se mora izvršiti v naših srcih, v našem življenju, in ne samo v zunanjih obredih in simbolih.

VELIKI ČETRTEK (2. april) – Je dan z izredno bogato duhovno vsebino. Praznujemo začetek evharistije, postavitev novozaveznega duhovništva in bratske povezanosti. Vsi trije darovi so izraz Jezusove velike ljubezni do nas.

Dopoldne je v stolnici t. i. krizmena maša. Bogoslužje vodi škof v somaševanju z duhovniki škofije, da se izrazi edinost zbora duhovnikov. Pri tej maši škof blagoslovi krstno (uporabljamo ga za maziljenje katehumenov in otrok novokrščencev) in bolniško olje (uporabljamo ga za zakrament bolniškega maziljenja) in posveti sveto krizmo, ki jo uporabljamo pri krstu, birmi, mašniškem in škofovskem posvečenju, pri posvetitvah cerkve, oltarja in zvonov.

Eden največjih darov, ki nam jih je Kristus zapustil, je evharistija (sveta maša, obhajilo, Jezusova navzočnost v svetem Rešnjem telesu. Postavil jo je pred svojim trpljenjem pri zadnji večerji.

Drugi Kristusov dar je službeno duhovništvo. Z besedami »To delajte v moj spomin«, je dal Jezus apostolom in njihovim naslednikom oblast, da kot Kristusovi namestniki opravljajo skupaj z božjim ljudstvom evharistično daritev.

Tretji Jezusov dar ob slovesu pri zadnji večerji je njegova zapoved ljubezni. Preden je postavil evharistijo, je Jezus učencem umil noge, kar je veljalo za eno najnizkotnejših opravil. S tem je nakazal drugačno miselnost, ki naj vlada med njegovimi učenci.

  • Ob 9. uri krizmene maše v stolnici.
  • Ob 18. uri spomin zadnje večerje – slovesna maša z obredom umivanja nog, spomin postavitve evharistije in duhovništva. Prvoobhajanci bodo prejeli hlebček kruha. Po obredu bo molitvena ura: Jezus na Oljski gori.

VELIKI PETEK (3. april) – Ta dan ni svete maše. Tako bi lahko povzeli ljudsko misel o velikem petku. Ta dan nas cerkev vabi, da pri bogoslužju globlje premišljujemo skrivnost križa.

Bogoslužje velikega petka se odvija v treh delih: v opravilu božje besede, češčenju križa in obhajilu.

Na veliki petek stojimo pred veliko skrivnostjo. Nobena človeška beseda ne more razložiti skrivnosti Kristusovega trpljenja in smrti. To more storiti le razodeta božja beseda, ki jo sprejemamo v veri.

Posebnost bogoslužja velikega petka je češčenje križa. Ne častimo lesenega križa, temveč Njega, ki je na križu za nas daroval svoje življenje.
Na veliki petek ne obhajamo Jezusovega pogreba, ampak njegovo ‘zveličavno trpljenje’, ki prinaša zmago nad smrtjo. Prav je, da se udeležimo bogoslužja velikega petka ali križevega pota. Ta dan je tudi strogi post

  • Ob 8. uri križev pot.
  • Ob 18. uri opravilo v čast gospodovemu trpljenju.

  VELIKA SOBOTA (4. april) Cerkev se mudi pri Jezusovem grobu in premišljuje njegovo trpljenje in smrt. Ta dan ni nobene maše do večera. Večerno bogoslužje velikonočne vigilije pa že spada k prazniku velike noči. Dan preživimo v duhovni zbranosti. Če je le mogoče, obiščimo cerkev in pokleknimo k ‘božjemu grobu’.

Blagoslov ognja na veliko soboto zjutraj je star običaj, ki nam naznanja zmago svetlobe nad temo, milosti nad grehom, ljubezni nad sovraštvom. Z njim prosimo Boga, naj nas popolnoma prenovi in v nas vžge ogenj ljubezni, da bi tako velikonočni prazniki obrodili obilo sadov.

  • blagoslov ognja: ob 6. uri.

Blagoslov jedil je lep slovenski običaj. Brez njega si skoraj ne moremo predstavljati velikonočnih praznikov. Običaj je izraz globoke vere naših prednikov, ki so z blagoslovom jedil hoteli poklicati božji blagoslov v svoje domove. Velikonočna jedila so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci. Obenem pa na nek način podoba svete maše – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.

  • v župnijski cerkvi sv. Cecilije ob 10. , 15. in 16. uri;
  • pri Čečkovem križu v Zagradu ob 10. uri;
  • pri Habjanovi kapeli v Zagradu ob 10.30;
  • pri Soržovi kapeli na Polulah ob 11. uri;
  • pri Pavlinovem križu v Košnici ob 11.30;
  • pri Božičevi kapeli na Polulah ob 12. uri;
  • pri Kragolnikovi kapeli v Košnici ob 12.30;
  • pri Zakeljškovi kapeli na Anskem vrhu ob 13. uri;
  • v cerkvi sv. Miklavža ob 14. uri;
  • pri Budinovi kapeli v Liscah ob 14.30;
  • v cerkvi v Tremerjah ob 15. uri.

Ves dan bo tudi priložnost za sveto spoved.

VELIKONOČNA NEDELJA GOSPODOVEGA VSTAJENJA

Velikonočna vigilija 

Vigilija (bdenje) pomeni veselo pričakovanje Kristusove vrnitve v molitvi in petju. To je noč vseh noči, pričakovanje jutra, ko je Kristus zdrobil verige in vstal kot zmagovalec. Bogoslužje velikonočne vigilije se začne, ko se zmrači in ima štiri dele: slavje luči, besedno, krstno in evharistično bogoslužje. V prvem delu ob ognju in velikonočni sveči razmišljamo o tisti pravi luči, ki je Kristus. Slavje luči nas uvede v besedno bogoslužje, ki nam v zgoščeni pripovedi prikazuje zgodovino odrešenja. Po berilih (teh je kar sedem) duhovnik prvikrat zapoje alelujo, ki je utihnila na začetku postnega časa. Trikrat jo zapoje, vselej više, vselej mogočneje. V tej kratki besedi -aleluja- je povzeto vse odrešenjsko veselje velikonočne vigilije in vsa njena vsebina. Po slovesnem evangeljskem oznanilu Kristusovega vstajenja je krstno bogoslužje. To nam pokaže, da deluje krst v moči Kristusove smrti in vstajenja. Obhajati veliko noč pomeni preiti s Kristusom iz smrti v vstajenje. Ta prehod se začne s krstom, ki ga je treba vedno popolneje uresničevati vse življenje. Ker ne bo krsta, bomo s prižganimi svečami v rokah obnovi krstno veroizpoved in krstne obljube. Nato bo podelitev zakramenta svete birme trem odraslim birmancem.

  • obredi bodo ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Cecilije

Velika noč.

  • vstajenjska slovesnost: ob 7. uri procesija in vstajenjska sv. maša.

Vabilo na Laški pasijon

Ob Škofjeloškem in Ribniškem pasijonu, ki sta že v teku, tudi Župnija Laško in Kulturno društvo Koral pripravljata v letošnjem aprilu uprizoritve pasijona v atriju laškega župnišča.   Uprizoritve bodo: ponedeljek, 6. april ob 20. uri sobota, 11. april ob…

Na cvetno nedeljo

Cvetna nedelja je nosila najlepše ime med vsemi nedeljami, kar smo jih praznovali. Cvetna nedelja je dišala po vsem lepem cvetju na našem svetu. Videla sem jo kot dekle z vrtnicami v naročju, s spominčicami v laseh, in kjer koli…

V šoli svetega Jožefa

Sveti Jožef, pomagaj mi prisluhniti človeku, ki išče pri meni tolažbo, ki mi želi zaupati svoje skrbi, ki je prišel, da z ljubeznijo obrišem njegove solze. Sveti Jožef, pomagaj mi delati v tišini, naj govori moje življenje in vsa moja…

Križev pot

Dobri Oče, s premišljevanjem križevega pota ti sledimo na tvoji poti od hiše Poncija Pilata do groba pod Golgoto. Mnogo krvi si prelil na tej poti, mnogo sramotnih besed preslišal, mnogo krivičnih udarcev pretrpel, mnogo privoščljivih obrazov prenesel. Ob vsem…

Misijonski večer

Ponedeljkov večer je bil  namenjen temu, da se misijon iz cerkve preseli tudi v naše družine. Zato so se sinoči misijonarji razkropili po različnih naseljih naše fare. Obiskali so družine, ki so prevzele pripravo misijonskega večera, in k sebi na…

Danes (24.02.) goduje sv. Matija

(ime Matija pomeni »Božji dar«) »In žrebali so, žreb pa je določil Matija, in pridružili so ga enajstim apostolom.« (Apd 1,26) V začetku Matija ni pripadal zboru dvanajsterih apostolov, ki jih je Jezus izbral za svoje najtesnejše spremljevalce in sodelavce. Potem…