Župnija CELJE – sv. Cecilija

Archive for Februar, 2009

Post ima cilj izprazniti naše srce, da ga potem lahko napolnimo z važnejšim. Potrebno je čiščenje duše, da strmimo za veličino, veličino za katero smo bili ustvarjen od Boga.

Posti se soditi druge; odkrij Kristusa, ki v njih živi.
Posti se besed, ki ranijo; napolni se stavkov, ki ozdravljajo.
Posti se nezadovoljstva; napolni se z milostjo.
Posti se hitrosti; napolni se s potrpežljivostjo.
Posti se pesimizma; napolni se z krščanskim upanjem.
Posti se skrbi; napolni se z zaupanjem v Boga.
Posti se pritoževanja: napolni se z občudovanjem življenja.
Posti se pritiskov, ki ne izginejo; napolni se z molitvijo, ki ne neha.
Posti se tesnobe tvojih stvari; zavzemi se za širjenje Božjega kraljestva.
Posti se slabih misli; napolni se resnic, ki peljejo k svetosti.
Posti se vsega kar te oddaljuje o Jezusa; napolni se z vsem kar te z njim zbližuje.
Posti se temnih misli; praznuj zaradi božje ozdravljajoče moči.
Posti se jeze; praznuj s potrpežljivostjo.
Posti se skrbi; praznuj zaradi božje previdnosti in skrbi zate.
Posti se naglice in raztresenosti; praznuj z nepretrgano molitvijo.
Posti se praznega govorjenja; praznuj s tišino.
Posti se grenkobe; praznuj z odpuščanjem.
Posti se obupa; praznuj z upanjem.
Posti se skrbi zase; praznuj s sočutjem do drugih.
Posti se naveličanosti; praznuj z navdušenjem.

V Fotogaleriji so objavljene slike  Praznovanja ob Dnevu spomina. Več tukaj

Sproti dopolnjujemo župnijski koledar. Vabimo vas, da si  ga večkrat ogledate.

V naslednjem tednu so šolske in veroučne počitnice. To je tudi čas skavtskih zimovanj. Skavti zelo radi čimveč časa preživijo v naravi, jo spoznavajo, krepijo svoje telo in urijo skavtske spretnosti. Tako se ta konec tedna volčiči in volkuljice (najmlajši skavti) ter popotniki in popotnice Knežjega stega Celje 1 odpravljajo na Resnik nad Zrečami. Tam pa so zadnji vikend v januarju zimovali že odrasli skavti. Srednja starostna veja – izvidniki in vodnice pa bodo zimovali zadnji vikend v februarju na Golteh.Vabimo vas, da utrinke teh dogodkov spremljate v fotogaleriji na naši spletni strani oz. na skavtskih spletnih straneh.

22. februarja pa skavti po vsem svetu praznujejo DAN SPOMINA. Tega dne se je leta 1857 rodil ustanovitelj skavtstva Robert Baden Powell kot osmi od desetih otrok mame Henriette Grace ter očeta H. G. Baden Powella, anglikanskega župnika. Kaj se je kasneje dogajalo z njim, vedo vsi skavti. Izobraževal se je za vojaka, služboval po različnih državah, pisal knjige, risal, premagal Bure, nadeli so mu ime ˝volk, ki nikoli ne spi˝, se poročil z 32 let mlajšo Olave, ki je imela rojstni dan istega dne… Leta 1907 je nekaj nadobudnih mladcev peljal s seboj na otok Brownsea … Leta 2007 smo praznovali 100 letnico skavtstva in pred petnajstimi leti se začela tudi naša zgodba.
Skavti našega stega in odrasli skavti bomo praznovali Dan spomina prihodnjo nedeljo s skavtsko mašo ob 9.30 uri. Vabimo vas, da se nam pridružite.

V petek, 30. januarja 2009, je v kapucinskem samostanu v Štepanji vasi v Ljubljani v 86. letu starosti dotrpel br. Metod Jeršin.

Stanislav se je rodil 10. septembra 1923 na Golem pri Ljubljani kot enajsti otrok očetu zidarju in materi, ki je prej gospodinjila v župnišču. Nedaleč rojstne hiše je bilo znano romarsko svetišče Marije, Kraljice miru na Kureščku, kjer je kot otrok postal ministrant. Ko je bil star 11 let je bil izbran, da kot birmanec pozdravi g. škofa Rožmana. Škof Rožman in njegov tajnik g. Jože Prešeren sta postala pozorna nanj. Ko jima je domači župnik povedal, da je v šoli odličnjak, sta ga povabila v Ljubljano in obljubila, da bosta prevzela skrb za njegovo vzdrževanje. Pri trinajstih se je vpisal na škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Ko so Nemci ukinili škofijsko gimnazijo, se je vrnil domov in potem zopet odšel v Ljubljano v salezijanski dom z namenom, da postane salezijanec. V roke mu je prišlo vabilo kapucinskega provinciala p. Mavricija, v katerem vabi mlade fante, ki so končali peti letnik gimnazije, da imajo možnost nadaljevati študije na kapucinskih šolah v Italiji. Takoj je odšel k p. provincialu, mu povedal, da želi postati kapucin in nadaljevati šolanje v Italiji. Dobil je pismo v italijanščini za beneškega kapucinskega provinciala, od staršev pa je potreboval še pisno dovoljenje za odhod v Italijo. Ko se je približal hiši, je zagledal pred njo polno italijanskih vojakov. Očeta so imeli vklenjenega in so ga nameravali ustreliti, ker so na podstrešju našli orožje. Tudi njega so takoj aretirali in ga hoteli skupaj z očetom odpeljati. Pokazal jim je pismo v italijanščini in povedal komandantu, kako je orožje prišlo v hišo in da z očetom nista imela nobenih slabih namenov. Italijanski komandant je pismo pozorno prebral, mu ga vrnil in z ostrimi besedami rekel: »Še danes moraš izginiti v Italijo. Če te še jutri dobimo tukaj, te ustrelimo skupaj s tvojim očetom.« Očetu so sneli lisice z rok in ga izpustili. Z dovoljenjem staršev je odšel v Italijo, kjer je stopil v kapucinski noviciat in dobil redovniško ime Metod. Potem je šel za tri leta v Padovo, kjer je končal gimnazijo. Zaradi pogostnega bombardiranja Padove, je predstojnik dijake poslal na podeželje in že naslednji dan po odhodu, so bombe popolnoma uničile cerkev in samostan, kjer je spovedoval sv. p. Leopold. Če bi bili dijaki še v samostanu, bi po pripovedovanju p. Metoda, po vsej verjetnosti bili vsi pobiti.

Prvi letnik bogoslovja je končal v Benetkah, leta 1946 se je vrnil v Škofjo Loko, končal bogoslovne študije in 1. avgusta 1948 ga je v samostanski cerkvi sv. Ane v Škofji Loki škof Vovk posvetil v duhovnika. Naslednje leto je bil vpoklican k vojakom. Po vrnitvi je bil pet kaplan pri sv. Jakobu v Škofji Loki, potem dve leti pri sv. Jožefu v Mariboru in pet let v Vipavskem Križu. Tri leta je bil župnik v Kromberku, potem pet let na Ptuju in dve leti bil kaplan v župniji sv. Andreja v Černečah pri Dravogradu, dve leti je opravljal duhovniško službo v Krškem, šest mesecev je bil vikar namestnik v župniji Velika Polana, pa spet tri leta v Škofji Loki, leta 1976 nastopi službo upravitelja samostana v Krškem do leta 2007. Zadnji dve leti biva v samostanu Ljubljana – Štepanja vas.

Vmes je dve leti presedel v zaporu. Dne 16. julija 1952 je bil aretiran zaradi verbalnega delikta, ker je rekel, da so komunisti zažgali škofa Vovka. Ko je bil v Kranju v preiskovalnem zaporu se spominja, kako so ga nekega dne v popoldansekm času, ko je bilo največ ljudi na cesti, peljali vklenjenega med drugimi kriminalci v redovniški obleki pod močnim policijskim nadzorom skozi mesto in ga tako hoteli do konca ponižati.

Njegova redovniška in duhovniška pot je sklenjena. Bil je priljubljen povsod, kjerkoli je deloval. Znal je privabiti mlado in staro in cerkve so bile polne otrok… Pokojni br. Metod je bil kaplan v Mariboru pri sv. Jožefu, ko sem se leta 1955 odločil, da tudi sam postanem kapucin. Tudi njemu dolgujem svoj redovniški poklic.

Z izredno vdanostjo je sprejemal kalvarijo svoje bolezni, globoko hvaležen vsem, ki so bili v tej hudi preizkušnji ob njem in mu pomagali. Naj sedaj njegove slepe oči vidijo in večno zrejo srečo nebes.

Br. Robert PODGORŠEK