Župnija Celje – sv. Cecilija

Kmalu, po prihodu v Mesto otrok smo zvedeli, da tukajšnji gvardijan- brat Angel, hodi vsak dan maševat k sestram Klarisam Kapucinkam. Med nami smo se pogovarjali in odkrili skupno željo, da bi šli radi enkrat z njim. Želja in možnost pa sta dozoreli v petek, ko smo se tja tudi odpravili. Prvo srečanje s sestrami je bilo pri  sveti maši, pri kateri je bilo navzočih tudi nekaj zvestih vernikov. Po sveti maši vsak dan izpostavijo Gospoda v najsvetejšem zakramentu. Ob izpostavitvi smo po dveh mescih spet zaznali sladki vonj kadila, ki tako zelo pristoji bogoslužju in ga naredi lepega. Novoizvoljena predstojnica, nas je sprejela in povabila na zajtrk.  Med nami je nastalo prijetno vzdušje. Všeč mi je, ker sestre niso klepetulje, ampak govorijo z rahlo a veselo zadržanostjo. Ob zajtrku se me je najbolj dotaknila njihova sproščenost. Pokazale so nam tudi igrišče, kjer igrajo košarko in odbojko. Kot zanimivost, so se nam pohvalile, da so premagale brate Kapucine v odbojki. Ko smo s to novico prišli pred brate, so nam v rahli zadregi odločno  zatrdili, da so bili bratje starejši in se niso najbolje znašli… Pokazale so nam tudi kripto, kjer so pokopane sestre in njihovo kapelo.

Od sester smo odšli z zelo lepimi vtisi, ko smo se pogovarjali, nas je vse resnično zadela njihova sproščenost in odprtost. Sestre imajo v Peruju en samostan in jih je 40. 28 jih je z večnimi zaobljubami in kar 12 jih je na poti. Najstarejša po telesu in hkrati( resnično) najmlajša po duhu šteje okroglih 100 let. Kmalu bodo praznovale 300. obletnico njihovega prihoda.

Naj spomnim, da imajo sestre Kapucinke v Mehiki 70 samostanov in še več sester takšnega duha bi bila Slovenija zelo vesela.