Slovenski skavti so v soboto, 10.decembra na Dunaju že sprejeli Luč miru iz Betlehema in jo prinesli v Slovenijo. V našo cerkev Sv. Cecilije jo bodo prinesli domači skavti v nedeljo, 18.decembra. Razdeljevali jo bodo pri vseh mašah, na razpolago bodo tudi posebne sveče. Skavti pa bodo posebej sodelovali pri skavtski maši ob 9,30 uri. Pa še besedilo letošnje poslanice:
Odkar sem, želim svetiti vsem ljudem, tudi tebi.
Moja svetloba te objema, toplota greje.
Ti je lepo ob meni? Se počutiš domače? Da?
Ne smeš me ohranjati le zase; ne morem in nočem biti dragocena samo tebi.
Če ti je z menoj prijetno, navduši zame še koga;kakor sem pokazala pot tebi, jo želim pokazati mnogim.
Kakor si me sprejel ti, želim, da me sprejme vsak človek.
Naredi korak naprej, podaj me še komu.
Potrudi se.
Na svetu sem, da SVETim ZA VSE.
Naj Luč res sveti za vse!
Zavetnica cerkvene glasbe, glasbenikov, izdelovalcev glasbenih instrumentov, pevcev, izdelovalcev orgel in pesnikov
Atributi: palma, knjiga, rana na vratu, orgle ali violina
Imena: Cecilija, Cecilja, Cica, Cicilija, Cila, Cilka, Cilika, Cecil, …
Rimska mučenka Cecilija je ena najznačilnejših podob prvega krščanstva. Verodostojna pričevanja o njenem mučeništvu niso ohranjena, temveč le pasijon iz 5. stoletja, po katerem naj bi Cecilija živela v času papeža Urbana I. (222–230). Zanesljivo pa je, da ta mučenka ni legendarna oseba, kajti v Kalistovih katakombah so našli njen grob poleg kripte papežev.
Cecilija se je poročila s poganom Valerijanom. Prosila je soproga, naj sprejme vero v enega Boga in se da krstiti. Valerijan je ubogal. Ko se je vrnil k svoji ženi, je zagledal ob njej angela, ki ji je podajal venec iz lilij in vrtnic. Valerijan je pridobil za krščanstvo tudi svojega brata Tiburcija. Oba sta se ponudila, da bosta pokopala mučence, ki jih je dal usmrtiti mestni prefekt. Bila sta izdana, mučena in obglavljena.
Oblastnik je hotel Cecilijo najprej pridobiti za odpad. Ko pa se mu to ni posrečilo, jo je dal sežgati. Toda iz plamenov je prišla nepoškodovana, zato je ukazal, naj jo obglavijo. Pasijon pravi, da jo je rabelj trikrat udaril z mečem, vendar je ostala živa še tri dni in v tem času razdelila svoje premoženje. Svetega papeža Urbana pa je prosila, naj njeno hišo spremeni v cerkev.
V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kakor pripoveduje pasijon, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga. Leta 1584 je Aleksander Marino ustanovil v Rimu bratovščino sv. Cecilije kot organizacijo glasbenikov. Tudi francoski glasbeniki so od 16. stoletja častili Cecilijo za svojo patrono in njen god obhajali vsako leto 22. novembra. Kot zaščitnica glasbe je bila prvič upodobljena leta 1420 na sliki, ki jo hranijo v Frankfurtu. Najbolj znana upodobitev pa je Raffaellova slika iz leta 1516 v galeriji v Bologni, ki prikazuje svetnico z raznimi glasbili ob nogah.
Goduje 22. novembra.
SVETA CECILIJA (F. Juvan)
Častijo te kristjani, Cecilija,
vsem pevcem, Bogu vdanim, zavetnica.
Naj pesem naša zadoni
in orgle v čast Ceciliji.
Krasi te palma mučeniška
in lilija, ta cvet devištva.
Ti vodi nas, ti varuj nas,
zavetnica Cecilija.
Ti varuj nam glasove, Cecilija.
Podpiraj naše zbore, zavetnica.
Kar usta naša pojejo,
vsa srca naj verujejo.
Naj z glasbo prav Boga častimo,
ljudem pa vero poglobimo.
Ti vodi nas, ti varuj nas,
zavetnica Cecilija.
Pesem o sveti Ceciliji.
Škofova zahvala ob zahvalni nedelji
Hvaležnost je temeljna razsežnost našega življenja. To se posebej razodeva pri sv. maši, ki je v svojem bistvu evharistija – zahvala in nas povezuje z Jezusom, ki je »pri zadnji večerji vzel kruh, se zahvalil, ga blagoslovil« (prim. 1 Kor 11,24). Zato nas pri vsaki sv. maši duhovnik povabi: »Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu.«
Na zahvalno nedeljo bomo po naših cerkvah zapeli zahvalno pesem in se zahvaljevali Gospodu »za sadove zemlje in dela naših rok,« pa tudi za vse druge duhovne in gmotne darove, ki smo jih bili po Božji dobroti deležni v preteklem letu. Med duhovne darove gotovo sodi peta obletnica naše škofije, ki smo jo slovesno obhajali na dan ustanovitve v četrtek, 7. aprila 2011, ko je v stolnici slovesno bogoslužje vodil prvi celjski škof, sedanji ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres, in na dan razglasitve, v nedeljo, 22. maja 2011, ko je slovesno bogoslužje v stolnici vodil nekdanji apostolski nuncij v Sloveniji, sedaj vicekamerleng v Rimu, msgr. dr. Santos Abril y Castelló.
Obe bogoslužni slavji sta bili izraz globoke hvaležnosti za prve korake, ki smo jih prehodili kot krajevna Cerkev, ki ji je zaupano delo odrešenja v tem prostoru in času. Bogu smo posebej hvaležni za pastoralno prenovo škofije, ki smo jo začeli pred tremi leti in že rojeva prve sadove, posebej v okviru njenih prednostnih nalog, ki so: pastoralna in duhovna vzgoja ter izobraževanje duhovnikov in pastoralnih sodelavcev, pastorala mladine, pomoč družinam, da bi v večji meri postajale »Cerkve v malem« ter skrb za dobrodelnost, solidarnost in prostovoljstvo.
Ob zahvalni nedelji se želim zahvaliti svojim najožjim sodelavcem in sodelavkam na Škofijskem ordinariatu in vsem drugim škofijskim ustanovam: članom Duhovniškega sveta, Pastoralni službi, Pastoralnemu svetu, Zboru svetovalcev, Zboru dekanov in naddekanov, vodstvu in sodelavcem Škofijske Karitas, Gospodarski upravi ter drugim škofijskim odborom in komisijam. V novem pastoralnem, šolskem, veroučnem, akademskem in liturgičnem letu bomo skozi vse leto vsak na svojem mestu odgovarjali na Božji klic in na znamenja časa.
Eno izmed zelo zaskrbljujočih znamenj časa je žalostno dejstvo, da naša škofija in z njo celotna mariborska metropolija nimata nobenega novega kandidata za duhovniški ali redovniški poklic. To je znamenje in vabilo Škofijski molitveni zvezi, Škofijskemu centru za duhovne poklice, vsem molivcem in molivkam, pa tudi strokovnim sodelavcem k zaupni in vztrajni molitvi ter delu za duhovne poklice.
Zahvalim se vsem, ki ste z molitvijo in strokovnim delom pripravljali in tudi izvedli različna župnijska, dekanijska in škofijska srečanja, ki naj odmevajo in bogatijo naše pastoralno delo, ki se uresničuje v Škofijskem domu v Vrbju in v Domu sv. Jožefa.
Zahvalo, priznanje in blagoslov kličem na vse duhovnike, redovnike, diakone, redovnice in njihove sodelavce, ki prenašajo težo dneva in vročino (prim. Mt 20,12). Še posebej se zahvaljujem duhovnikom, da so z razumevanjem, odgovornostjo in ljubeznijo sprejeli potrebne prestavitve, da smo z združenimi močmi začasno uredili pastoralno oskrbo naših župnij. Zahvalim se za kvatrne nabirke, binacije, trinacije in druge prispevke, ki jih oddajate na škofiji.
Zahvaljujem se Bogoslovnemu semenišču v Mariboru in Teološki fakulteti, Katehetsko pastoralni šoli in Domu sv. Jožefa za duhovno in pastoralno formacijo duhovnikov, bogoslovcev in drugih pastoralnih sodelavcev.
Zahvala pastoralnim ustanovam po župnijah, še posebej katehetom in katehistinjam, članom ŽPS, ŽGS, cerkvenim pevkam in pevcem, zborovodjem, organistom, ministrantom, bralcem, izrednim delivcem obhajila, veroučnim, mladinskim in molitvenim skupinam, zakristanom, župnijskim gospodinjam, krasilcem in vzdrževalcem cerkva in župnijskih prostorov. Zahvala sodelavcem in sodelavkam po župnijah, ki z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo prostovoljno opravljajo različna dela in službe. Še posebej se zahvaljujem bolnikom, starejšim in onemoglim, da z molitvijo in tiho žrtvijo gradijo Božje kraljestvo.
»Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji« (Ps 127,1), pravi psalmist; in apostol Pavel nadaljuje, da »ni nič ta, ki sadi in nič ta, ki zaliva, ampak ta, ki daje rast, Bog« (1 Kor 3,7). K njemu se vsi skupaj obračamo in se mu zahvaljujemo. Če bomo zvesto služili Gospodu, potem bomo tudi vse drugo prav naredili. Zato iščimo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo nam bo navrženo (prim. Mt 6,33).
V veri in zaupanju, v resnici in ljubezni nadaljujmo duhovno pot naše škofije in obilen Božji blagoslov, varstvo Božje Matere Marije ter zgled in priprošnja naših zavetnikov bl. škofa Antona Martina Slomška, sv. Eme in sv. Maksimilijana naj spremljajo in podpirajo naše delo in našo službo za blagor Božjega kraljestva.
msgr. dr. Stanislav Lipovšek
celjski škof
ZAHVALNA NEDELJA: Danes se Bogu zahvaljujemo za vse, kar smo in kar imamo: za življenje, za sadove zemlje in dela naših rok; za vse duhovne in materialne darove. Bratje kapucini in sestre FMM se vam zahvaljujemo za vse, kar ste v duhovnem in materialnem smislu darovali za župnijo in obe samostanski skupnosti.
Bog povrni tudi za vaš današnji dar, ki bo namenjen za ureditev kapele. Kapelo bo na Cecilijino nedeljo blagoslovil g. opat in generalni vikar Marjan Jezernik.
KARITAS: Mesec november je tudi mesec dobrodelnosti, zato zbiramo hrano in druge gospodinjske potrebščine, ki jih bomo razdelili najbolj potrebnim pomoči. Nabirka prihodnje nedelje bo namenjena za potrebe škofijske in župnijske Karitas. Bog povrni!
MAŠE ZA RAJNE: V mesecu novembru vsak dan darujemo sveto mašo za tiste pokojne, ki nam jih priporočite. Pripravili smo kuverte z listom, na katerega napišete vse tiste, za katere naj molimo in darujemo svete maše. Kuverte skupaj s priloženim darom za maše oddajte v košarico pri oltarju. Kar boste darovali več, bo namenjeno za ureditev kapele.
1. november: VSI SVETI
Na praznik Vseh svetih se spominjamo predvsem tistih neštetih nebeških izvoljencev, katerih skrite, pred Bogom dejanske svetosti nihče na zemlji ni spoznal in priznal. Morda so živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Kristusova milost. Ti so namreč znali tisto posvečenje, ki so ga prijeli pri krstu, z Božjo pomočjo v življenju ohranjati in izpolnjevati.
Na celjskem pokopališču bo opravilo za rajne ob 15. uri, ki ga bo vodil škof dr. Stanislav Lipovšek.
Kdor na praznik sprejme spoved in obhajilo, obišče pokopališče, moli Vero in Oče naš, ter po papeževem namenu in za rajne, prejme popolni odpustek, ki ga nameni nekomu od rajnih.
MAŠE ZA RAJNE: V novembru bomo vsak dan darovali sveto mašo za pokojne, ki jih boste priporočili. Kar bo več kot so intencije, bo namenjeno za ureditev zimske kapele.