Get Adobe Flash player

Napovednik

  • 20. maj 2012
    • 7. velikonočna nedelja

    • Prvo sveto obhajilo (9,30)

  • 27. maj 2012
    • Srečanje bolnikov in ostarelih (9,30)

    • Binkošti

  • 7. junij 2012
    • Telovska procesija (18,30)

    • Sveto rešnje telo in kri

  • 8. junij 2012
    • Nočno češčenje ob 20,00

  • 10. junij 2012
    • Dekanijska revija župnijskih pevskih zborov. ob 16,00 pri sv. Ceciliji

  • 1. november 2012
    • Vsi sveti

  • 14. november 2012
    • Obletnica posvetitve župnijske cerkve (1615) škof Tomaž Hren

Sveta Cecilija

Kaj sploh veste o zavetnici naše cerkve in župnije, sveti Ceciliji? Verjetno ste slišali, da je zavetnica in zaščitnica glasbe. Na starih podobah, tudi na sliki nad našim oltarjem iz leta 1627, jo slikajo z različnimi glasbili. Na naši sliki lahko vidite različne vrste godal in brenkal ter orgle. Ali veste, zakaj je zavetnica glasbe in glasbenikov? Pasijon iz V. stoletja, ki je ohranil največ podatkov o njej, pripoveduje, da je Cecilija na svoji poročni slovesnosti v srcu opevala Boga. Zato so po njej leta 1584 imenovali bratovščino, ki so jo v Rimu ustanovili kot organizacijo glasbenikov. Za svojo zavetnico pa so jo izbrali pesniki, glasbeniki, godbeniki, izdelovalci orgel in pevci.

O njenem življenju ne vemo veliko, vendar dovolj, da nam je lahko vzor poguma in čistosti. Zato jo častimo in smo ponosni, da je zavetnica naše cerkve (edine župnijske cerkve v Sloveniji, posvečene tej svetnici). Sv. Cecilija je živela v času papeža Urbana I (222-230). Pasijon jo opisuje kot devico, zaročeno s poganom Valerijanom. V poročni noči mu je zaupala, da njeno čistost varuje božji angel in ga prosila, naj sprejme pravo vero in se da krstiti. Potem bo angela videl tudi on. Zaročenec jo je ubogal in po njenih napotkih na Apijski cesti v Rimu poiskal starca Urbana, ki ga je poučil o pravi veri in ga krstil. Ko se je Valerijan vrnil k Ceciliji, je zagledal ob njej angela, ki ji je podajal venec lilij in vrtnic. Krščansko vero je sprejel tudi Valerianov brat Tiburcij. Oba brata sta pomagala pokopavati mučence, katere je dal usmrtiti rimski prefekt Turcij Almahij. Nekdo pa ju je izdal in tako sta tudi onadva postala mučenca, saj ju je mestni perfekt dal mučiti in obglaviti. Pohlep perfekta po njunem imetju je pahnil v ječo tudi Cecilijo. Obsodili so jo na smrt s sežigom v lastni hiši v peči za segrevanje kopeli. Ogenj pa se je ni dotaknil, zato so jo poskusili obglaviti. Tudi po tretjem udarcu z mečem je Cecilija ostala živa še tri dni in v tem času razdelila svoje imetje. Papeža Urbana je prosila, naj njeno hišo posveti v cerkev. Pokopana je bila v Kalistovih katakombah v Rimu, kamor so pokopavali škofe, mučence in spoznavalce. Na naši sliki je njeno mučeništvo upodobljeno na vzpetini v desnem zgornjem delu slike.