POGOVOR VEROUČENCEV S PATROM RAFAELOM JENKOM
P. Rafael, dobrodošel med nami. Radi bi vam zastavili nekaj vprašanj o času, ko ste obiskovali verouk in je v vas dozorevala odločitev za duhovniški poklic.
1. Kje ste se rodili in v kakšni druţini ste odraščali?
Rodil sem se v verni druţini, kjer smo bili trije otroci. Ţiveli smo v kraju Suha, ki je tri kilometre oddaljen od Škofje Loke. Otroci smo vsako jutro pred šolo šli k sveti maši. Ob večerih je naša druţina redno molila roţni venec in litanije Matere Boţje.
2. Kje ste obiskovali verouk in kdo ga je poučeval?
Verouk sem obiskoval vsa leta osnovne šole in niţje gimnazije. Nekaj časa, takoj po 2.svetovni vojni, smo imeli verouk v šoli, nato pa v zakristiji ţupnijske cerkve v Škofji Loki. Poučevali so me kapucini in uršulinke.
3. Kakšne so bile vaše učilnice in koliko otrok je bilo v vašem razredu?
Kot sem omenil, smo zaradi tedanjih razmer, imeli verouk v zakristiji, včasih tudi v cerkvi. Koliko nas je bilo v posameznem razredu se ne spomnim, ker smo imeli verouk največkrat po več razredov skupaj. Vseh nas je k verouku hodilo okoli 500 otrok.
4. Imate na vaše veroučitelje lepe spomine? Se koga še posebej radi spominjate?
Na vse veroučitelje imam zelo lepe spomine. Posebej se rad spominjam p. Metoda Jeršina, br. Benvenuta in sester uršulink, ki so bile do nas pozorne in ljubeče. Br. Benvenut, ki je je bil kuhar in zakristan, je v svojih širokih rokavih pogosto nosil jabolka in hruške ter z njimi razveseljeval nas otroke.
5. Prosimo, če nam opišete kako je zgledala običajna veroučna ura.
Verouk se je poučeval na osnovi katekizma, ki je bil napisan v obliki vprašanj in odgovorov. Tako smo spoznavali osnove naše veroizpovedi in nauka.
6. Ali ste še kako drugače sodelovali v ţupniji?
Bil sem ministrant.
7. Kako ste se odločili za duhovniški poklic?
Za duhovniški poklic sem se odločil pri šestnajstih letih. Prej nisem razmišljal, da bi postal duhovnik. Nameraval sem postati kolar, kot je bil moj oče. P. Metod Jeršin me je večkrat nagovoril, če bi bil rad duhovnik in sem se odločil. Mislim, da je k moji odločitvi za duhovniški poklic veliko prispeval prav zgled mnogih dobrih kapucinov, ki so ţiveli zelo svetniško. Tako sem odšel v kapucinsko semenišče v Varaţdin, teologijo pa sem študiral v Ljubljani. Lep spomin imam tudi na p. Mavricija Teraţa, ki je zame očetovsko skrbel, ko sem se med počitnicami vračal v domači samostan.
8. Koliko let je preteklo od vaše posvetitve in ali ste rad duhovnik?
Novo mašo sem imel leta 1964, tako je od nje preteklo ţe 46 let. Rad sem duhovnik in redovnik.
Uredil Andraž Pušnik s katehistinjo.