POGOVORI VEROUČENCEV Z NAŠIMI DUHOVNIKI V LETU POSVEČENEM DUHOVNIŠKEMU POKLICU
V letu posvečenem duhovnikom smo se z veroučenci odločili, da povabimo k veroučni uri duhovnike, ki živijo v naši župniji in jim zastavimo vprašanja o njihovi življenski poti in duhovniškem poklicu. Tekom veroučnega leta so nas obiskali p. Metod Benedik, p. Rafael Jenko in župnik p. Marjan Gačnik. Pogovori so bili zelo zanimivi, zato ţelimo njihovo vsebino podeliti z obiskovalci župnijske spletne strani.
POGOVOR S P. METODOM BENEDIKOM
P. Metod, lepo pozdravljeni. Večkrat vas srečamo na dvorišču ali v cerkvi, videli smo vas tudi na televiziji. Ker se nahajamo v letu duhovnikov, je bila to še dodatna spodbuda, da vas povabimo na obisk in vam zastavimo nekaj vprašanj.
1. Zanimajo nas vaše korenine: kje ste se rodili, v kakšni druţini ste odraščali, kje ste obiskovali verouk?
Rodil sem se v Straţišču, neposredni bliţini Kranja, med drugo svetovno vojno. Leta 2002 smo praznovali 1000-letnico prve omembe našega kraja v dokumentih in tudi ţupnija sv. Martina je stara čez 1000 let. Starša sta bila verna, pokončna kristjana, za kar sem jima še danes zelo hvaleţen. Povojna oblast je bila do Cerkve najprej prikrito, nato pa vse bolj očitno sovraţna. Tako smo otroci obiskovali verouk kar v cerkvi, ker je bilo vse cerkveno premoţenje zaplenjeno. Našega ţupnika, kot mnoge druge, so brez razloga zaprli, zato so naši ţupniji pomagali kapucini iz samostana v Škofji Loki. Prav zaradi izrednih razmer se je zgodilo, da sem bil, skupaj s svojima bratoma, pri birmi prej kot pri prvem obhajilu.
2. Kdaj ste začutili, da vsa Bog kliče v duhovni poklic? Kako in kje ste stopili h kapucinom?
Kot sem povedal, so v našo ţupnijo prihajali kapucini iz Škofje Loke. Skrbeli so za bogosluţje, delili zakramente in otroke poučevali verouk. Bili so poţrtvovalni in prijazni. Tudi naša druţina je bila povezana z njimi. Posebej imam lep spomin na pokojnega p. Metoda Jeršina. Tako so se moji stiki s kapucini spontano krepili. Od šestega leta sem bil ministrant, nato pa sem po niţji gimnaziji vstopil v kapucinsko semenišče.
3. Kako ste postali profesor cerkvene zgodovine in kje ste študirali?
Obiskoval sem gimnazijo v Osijeku, kjer je bila kapucinska gimnazija za tedanjo skupno jugoslovansko provinco. Bogoslovje sem študiral v Ljubljani. V duhovnika me je posvetil nadškof Pogačnik leta 1968. Nato me je naš tedanji kapucinski provincial spodbudil, da bi se posvetil nadaljnemu študiju. Tako sem odšel v Rim, kjer sem ţivel v kapucinskem kolegiju, cerkveno zgodovino pa sem študiral na papeški univerzi Gregoriani. Po opravljenem doktoratu sem se vrnil v Ljubljano. Teološka fakulteta me je takoj povabila, da bi sprejel mesto profesorja cerkvene zgodovine in tako zdaj na fakulteti predavam ţe 37 let.
4. Zanima nas kje se nahaja najstarejši kapucinski samostan v Sloveniji?
Kapucini so k nam prišli najprej v Gorico, kjer so leta 1591 postavili svoj prvi samostan. Sledila sta samostana v Ljubljani leta 1606 in Celju leta 1609. Hitro so sledili še samostani po drugih slovenskih mestih. Ker so bili v teku časa nekateri samostani ukinjeni – v Ljubljani so ga zaprli Francozi pod Napoleonom leta 1810 – je od prvotnih samostanov celjski najstarejši kapucinski samostan v Sloveniji.
5. Kako se razumete s svojimi študenti? Gojite z njimi tudi prijateljske odnose? Imate za nas kakšen ţivljenski nasvet?
Smem reči, da se s študenti kar dobro razumem. Med predavanji spodbujam, naj o stvareh tudi sami razmišljajo in povedo svoje mnenje. Zdi se mi zelo pomembno, da človek o vsem, še posebej o aktualnih vprašanjih svojega časa sam razmišlja, se temeljito informira in se ne pusti zapeljati mislim in pogledom, kakršne nam vsiljujejo sredstva informiranja (TV, časopisi) in javno mnenje. Misliti s svojo glavo in biti Bogu hvaleţen za dar, da moremo sami misliti in se odločati za dobro!
P. Metod, hvala, ker ste nas obiskali in nam povedali veliko zanimivega.
Uredil Žan Novak s katehistinjo