Cerkev in kapucinski samostan sta bila zgrajena na željo in z miloščino vernikov. Temeljni kamen so položili 25. oktobra 1609. Cerkev je posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren sv. Ceciliji 14. novembra 1615. Samostan je bil povečan leta 1910, leta 1911 pa so cerkvi dozidali kapele. Leta 1935 je bila dozidana še nova stavba, ki je služila za notranji konvikt. Med drugo svetovno vojno (1941) so Nemci kapucine izgnali in samostan uporabljali za zapor. Po vojni so se kapucini naselili v konviktu, ker je bil samostan že zaseden s strankami. Leta 1947 so bili znova izgnani, naslednje leto pa sta bila samostan in vrt nacionalizirana. Vrnili so se zopet leta 1958 in si v zakristiji uredili stanovanje. 4. septembra 1960 je bila ustanovljena župnija sv. Cecilije. Leta 1986 je bila znova pridobljena stavba notranjega konvikta in leta 1987 v njej pripravljeni novi stanovanjski prostori. Ob koncu leta 1994 je bil samostan denacionaliziran. V letu 2005 se je začela temeljita obnova samostana. Celjski samostan, ki je najstarejši kapucinski samostan, je lansko leto (2009) praznoval 400.letnico položitve temeljnega kamna. Letos pa praznujemo 50 let župnije, ki bo 5.septembra ob 16.00. Poleg župnijske cerkve, ki je posvečena sv Ceciliji sta v naši župniji še dve podružnici. Cerkev sv. Luka v Tremerju se prvič omenja v letu 1823 kot kapela z zvonikom, v letu 2006 pa je bila posvečena. Cerkev sv. Miklavža na Miklavškem hribu pa je že iz časa Celjskih grofov; zgrajena naj bi bila ob koncu 14. stoletja oz. ob začetku15. stoletja. Znana je po 3 zlatih oltarjih. Naša župnija je bogata z znamenji ( križi in kapele), ki jih je v vsaki vasi, naselju kar nekaj – vseh he okrog 40. Najbolj znan je križ na Grmadi, ki je bil postavljen leta 8.1.1998 z darovi družine Trobiš in s pomočjo helikopterja slovenske vojske. Križ je viden daleč po okolici Celja.