V razgibanem obdobju katoliške prenove konec 16. in v začetku 17. stoletja so kapucine kot nosilce “nove, evangeljske pridige” v našo deželo vabili in jih v to delo vključevali škofje. Neposredne pobude za ustanavljanje samostanov so prihajale največkrat od prebivalcev posameznih mest. Tako je na slovenskih tleh v kratkem času nastala vrsta kapucinskih samostanov: 1591 v Gorici, 1606 v Ljubljani, 1609 v Celju in potem v vseh večjih slovenskih mestih. Za ustanovitev samostana v Celju so se zavzeli meščani, ki so spoznali kapucine, ko so se ti grede iz Gradca v Ljubljano ustavljali v Celju in tudi tu oznanjali božjo besedo. Zemljišče na Bregu je za gradnjo samostana poklonil celjski meščan Zupanič. O začetkih celjskega samostana imamo natančne podatke. Graški nuncij škof Salvago, ki je opravil vizitacijo teh dežel, je 1. junija 1609 iz Gradca poročal v Rim: “Kmalu bodo začeli graditi dva (kapucinska) samostana, enega v Celju, drugega na Reki, potem pa še v Mariboru in na Ptuju, da bi se krepila vera, kar je posebna želja nadvojvode.” Dne 12. oktobra je pisal iz Lipnice: “Moral se bom podati v Celje. Za to me nujno naproša nadvojvoda. Tod se bo gradil kapucinski samostan.” In potem še nuncijevo sporočilo iz Celja dne 26. oktobra: “Včeraj (25. oktobra 1609) sem položil temeljni kamen za kapucinsko cerkev, ki bo gotovo dograjena v enem letu.” Cerkev in samostan so dejansko začeli graditi, kot pravijo nekateri kasnejši zapisi, šele leta 1611. Gradili so seveda tako kot vsepovsod: v prvi vrsti s prostovoljnim delom vernikov, obenem pa tudi s pomočjo zbrane miloščine. Ni šlo torej tako naglo, kot si je zamišljal nuncij; gradnja je trajala nekaj let. Kdo jo je vodil od začetka, ni znano, dovršil pa jo je gvardijan p. Martin iz Trevisa. Cerkev je dne 14. novembra 1615 posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren. To spričuje v latinščini napisan zapis na kamniti plošči za glavnim oltarjem: Cerkev je v čast sv. devici in mučenki Ceciliji dne 14. novembra 1615 posvetil prečastiti gospod Tomaž Hren, ljubljanski škof; posvetitev se praznuje drugo nedeljo v novembru. Cerkev je poleg glavnega oltarja kmalu dobila še dva stranska: levi je bil posvečen Materi božji, desni sv. Antonu Padovanskemu. br. Metod Benedik