Sv. Miklavž nad Celjem

Cerkev stoji na 400 m visokem hribu južno od Celja. Postavljena je bila okrog leta 1400. Obsegala je krajšo ladjo in enak prezbiterij. Za oltarjem se nahaja letnica 1617 – takrat naj bi cerkev doživela večje predelave.

Cerkvena ladja je bila podaljšana na zahod, prizidana sta bila zvonik in zakristija. Leta 1763 je dobil zvonik namesto piramidaste baročno streho. Leta 1864 so iz cerkve odstranili oltar svetega Roka, ki je stal sredi cerkve, njegov kip pa prenesli na oltar sv. Jurija, (na levi strani) danes oltar sv. Roka. Istega leta so  na oltarju sv. Urbana sliko zamenjali s kipom. Obe sliki (sv. Jurija in sv. Urbana) sta se ohranili do današnjih dni in visita na steni na levi steni v ladji cerkve. Leta 1867 je bil predelan kor, dozidane stopnice na njega in okna na desni strani. Leta 1898 je bila stavba gotizirana, zvonik pa dvignjen. Leta 1931 so cerkev temeljito restavrirali.

Tudi v zadnjem času je bila v cerkev  obnovljena. Z zunanje strani je bila obnovljeno fasada, strešna kritina in streha zvonika. V notranjosti pa je bila cerkev prebeljena. Obnovljen je bil tudi tlak in omara v zakristiji. Danes je cerkev znana predvsem po treh zlatih oltarjih, ki so posvečeni Sv. Miklavžu, Sv. Roku in Sv. Urbanu.

Sveti Miklavž, kateremu je cerkev

posvečena, je  tudi zavetnik  splavarjev, zato so mu nekdanji splavarji po reki Savinji namenjali posebne molitve, ko so vozili ovinek pod njo.

Tudi danes Celjani radi romajo k Sv.Miklavžu, še posebej v Emavs na Velikonočni ponedeljek. V cerkvi so maše vsako nedeljo popoldne v mesecu maju, na svetnikov god, velikonočni ponedeljek, na Binkošti, Marijino Vnebovzetje, zahvalno nedeljo in v tednu praznika sv. Miklavža.

Do cerkve je možen dostop z avtomobilom po Majstrovi ulici (število parkirišč je omejeno). Peš pa je do cerkve možno priti po mestnem gozdu iz Mestnega parka, po gozdni poti z izhodiščem pri kapucinskem samostanu in s Polul.