Kapucini po Sloveniji

 
Kančevci:

Dom duhovnosti, kapucinski samostan in župnija Sveti Benedikt
Kančevci 38,
9206 Križevci v Prekmurju
GSM: 041/780-109
tel./faks 02/554-11-38,
e-pošta: [email protected]
 
Dejavnost bratov kapucinov v Kančevcih je povezana predvsem z domom duhovnosti, kjer vsakodnevno potekajo različne duhovne vaje in drugi duhovno bogati dogodki. Eden od bratov je tudi župnik tamkajšnje župnije.  Župnija velja za ekumensko župnijo. V njej poleg katoličanov živijo tudi evangeličani. Poleg župnijske cerkve Svetega Benedikta, kjer je maša vsako nedeljo ob 10. uri imajo še štiri podružnične kapele (majhne cerkvice) sv. Jožef, delavec, Prosenjakovci, sv. Marija Vnebovzeta, Domanjševci, sv. Miklavž, Selo (bolj znana kot Rotundra) in ekumenska, Andrejcih.
 
Maribor – Studenci

Kapucinski samostan in  Župnija  Svetega Jožefa  
Ob izvirkih 5,
2000 Maribor
tel./faks 02/420-25-78
Več o župniji: http://sv-jozef-maribor.si/
 
Prvi samostan je bil ustanovljen leta 1613. Cerkev je bila posvečena Mariji, Materi usmiljenja. Leta 1784 cesar Jožef II.samostan ukinil.
Znova so se kapucini naselili v Mariboru leta 1920. V upravljanje so sprejeli cerkev sv. Jožefa na Studencih, ki je bila zgrajena v letih 1726-1728. Ob cerkvi so k cerkveni hiši prizidali samostan, v katerem je bilo do začetka 2. svetovne vojne semenišče. Leta 1940 je bila ustanovljena župnija Maribor-Sv. Jožef. Po drugi svetovni vojni je bila večina poslopja nacionalizirana. leta 1985 je bil zgrajen župnijski dom in samostan. Nacionaliziran samostan je že denacionaliziran, v njem pa se urejujejo prostori za prihodnji študentski dom.Župnija sv. Jožefa: Pred drugo svetovno vojno, leta 1940, je nekdanja romarska cerkev sv. Jožefa na Studencih postala župnijska cerkev. Na območju studenške župnije živi okrog 7500 prebivalcev,od katerih je okrog 5000 katoliške vere. Novi koroški most je Studence še bolj približal levemu delu Maribora in Dravski dolini. Zaradi starejšega prebivalstva, saj na Studencih ni novih blokov, opažamo večjo smrtnost kot rodnost. Župnija sv. Jožefa ima dober mešani pevski zbor in tudi mladinskega,ki pojeta na vse nedelje in praznike.  Tudi župnijski pastoralni svet je dejaven. Nedeljske svete maše so ob 8. 10. in 19.uri.

 
Ptuj: 

Župnija Svetega Ožbalta in Kapucinski samostan Sv. Frančiška
 Potrčeva 24,
2250 Ptuj
tel. 02/771-84-41,
faks 02/779-19-11
Več o župniji: http://zupnija-ptuj-sv-ozbalt.rkc.si/
 
 Kapucini so prišli na Ptuj leta 1615. Ostali so do leta 1784, ko jih je pregnal cesar Jožef II. Vrnili so se leta 1924, ko so jim minoriti odstopili cerkev sv. Ožbalta. V bližini cerkve so kupili hišo, ki pa je bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana. Leta 1971 je bila ustanovljena župnija sv. Ožbalta, leta 1981 pa zgrajen nov samostan. Leta 1992 je bila hiša ob samostanu denacionalizirana. Leta 1995 so v Novi vasi pri Ptuju začeli graditi podružnično cerkev sv. Leopolda Mandića. Tam je sedaj tudi redno bogoslužje in verouk. Redne nedeljske svete maše so ob 7.30, 9, 10.30 in 19 uri, pri Sv. Leopoldu pa ob 10. uri.
 
Ljubljana– Štepanjsko naselje

Župnija Svetega Štefana in Kapucinski samostan Sv. Leopolda Mandića
Mekinčeva 3,
1119 Ljubljana
tel. 01/544-12-60
Več o župniji: http://zupnije.rkc.si/stepanja-vas/
 
 Prvi samostan je bil ustanovljen leta 1606 in je stal na sedanjem Kongresnem trgu. Ukinjen je bil leta 1809. Kapucini so zopet prišli v Ljubljano  8. septembra 1941 in se naselili v Štepanji vasi. Leta 1943 so začeli graditi samostan poleg cerkve, se vanj vselili, a je bila zgradba leta 1948 nacionalizirana. Nov samostan so začeli graditi 13. maja 1963, ki je bil leta 1970 bistveno povečan za potrebe dijakov in bogoslovcev. Ljubljanski samostan je tudi vzgojna hiša, saj bratje ponovinci, ki se pripravljajo na večne zaobljube, ko bodo izrekli svoj življenjski dan Gospodu.
 
Župnija sv. Štefana je bila ustanovljena 1. januarja 1962. Leta 1985 je bil zgrajen še župnijski dom. Dva brata še posebej skrbita za župnijo, ki je precej velika in raznolika. S pomočniki opravljata župnijsko delo. Seveda pa živita v bratstvu in iz njega črpata moč za vsakdanje delo. Poleg župnijske cerkve ima župnija podružnično cerkev Sv. Miklavža v Bizoviku. Nedeljske svete maše so ob: 6:30, 8., 9.15., 10:30 in 19:00, Bizovik ob 9.15.  
 
Vipavski Križ

Župnija Svetega Križa in Kapucinski samostan Sv. Frančiška   
Vipavski Križ 12,
5270 Ajdovščina
tel. 05/368-88-00,
faks 05/368-88-01
Več o župniji: http://zupnije.rkc.si/vipavski-kriz/
 
Cerkev in samostan je dal sezidati grof Friderik Attems ob svojem gradu. Temeljni kamen je bil položen 13. decembra 1637. Cerkev je bila posvečena leta 1643. Od konca 1. svetovne vojne (1923) do leta 1954 je samostan pripadal Beneški provinci, ki je imela tu od leta 1926 malo semenišče. Leta 1985 je bil del samostana preurejen v dom duhovnih vaj.
 
Župnija sv. Križa – 

Kraj in posredno tudi cerkev se prvič omenjata okro. 1200. Cerkev je bila prvotno podružnica vipavske župnije. 1684 se omenja kot sedež vikariata. Središče samostojne župnije je postala 1785. Prezbiterij je bil sezidan konec 15. stol. Ladja je v jedru morda še gotska. Vsekakor je bila povečana 1660 (letnica na glavnem portalu). Takrat je bil barokiziran tudi prezbiterij. 1682 so ladji prizidali kapelo, prezbiteriju pa zakristijo. Fasado so oblikovali v 2. pol. 18. stoletja. V začetku 20. stoletja je bila stavba nekoliko prezidana in poslikana. Župnija ima tudi podružnično cerkev Svetega Petra v Dobravljah. Nedeljske svete maše so ob 7.uri v samostanski cerkvi, ob 8.30. uri v Dobravljah in ob 10.uri v župnijski cerkvi. Med tednom je redna sveta maša prav tako ob 7.00.

 
Škofja Loka: 
 

Samostan in cerkev Svete Ane
Kapucinski trg 1,
4220 Škofja Loka
tel. 04/512-09-70, faks 04/506-30-04
tel. knjižnice: 04/506-30-05
e-pošta: [email protected]
Več o samnostanu: http://www.kapucini.si/?id=181
Temeljni kamen za kapucinski samostan v Škofji Loki je bil blagoslovljen 28. aprila 1707. Samostan in cerkev so dogradili v treh letih. Z novim letom 1710 se je v cerkvi začelo redno bogoslužje in 22. junija 1713 je cerkev v čast sv. Ani posvečena.
Glavna oltarna podoba prikazuje sv. Ano na smrtni postelji. Ob njej so zbrani vsi njeni najdražji: hčerka Marija z vnukom Jezusom v naročju, zet Jožef, prepoznamo ga po liliji, ki jo drži v rokah in mož Joahim. Na stranskih podobah so upodobljeni: teta Elizabeta s sinčkom Janezom Krstnikom in njen mož Zaharija. Prva kapela je posvečena Mariji Pomočnici, zavetnic loškega mesta, druga sv. Frančišku Asiškemu in tretja loretski Materi Božji. 
Poleg samostana je kapela Svetega patra Pia iz Petrečine.

Svete maše: nedelje in prazniki (v samostanski cerkvi): 8:00, 11:00 in 18:00 in ponedeljek –  sobota (v kapeli patra Pija): 6:00, 8:00.

 
Krško:

Samostan in cerkev Marije Brezmadežne
 Krških žrtev 26,
8270 Krško
tel. 07/492-17-80
Več o kapucinski knjižnici na: http://www.knjiznica-krsko.si
 
Temeljni kamen je bil položen 3. junija 1640. Cerkev je posvetil škof Anton Marenz. Leta 1980 je provinca dala večji del samostana v “brezplačo rabo” občini za 45 let (do 3. 9. 2025). V tem delu je galerija, ki je skupaj s samostansko knjižnico odprta za javnost. Več o knjižnici na http://www.knjiznica-krsko.si Zavetnica samostana in cerkve je: Marija Brezmadežna. Sveta maša v samostanski cerkvi je vsak dan ob 8. uri.
 

Share with:

FacebookTwitterEmail this pagePrint this page


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.