Tremerje ležijo na meji med celjsko in laško občino. Sodijo v krajevno skupnost Pod gradom v Mestni občini Celje. V kraju trenutno živi okoli šestdeset odraslih ljudi, otrok pa je le za vzorec, saj se mlade družine zadnje čase v Tremerjih ne naseljujejo. Do leta 1994 so se po stari magistralni cesti skozi naselje valile avtomobilske kolone proti Laškemu, Posavju in Dolenjski ter obratno proti Celju. V znamenitem tremerskem ozkem in vijugastem podhodu pod železniško progo je mnogokrat prišlo do velikih zastojev, zato so bile Tremerje pogosto omenjen kraj v večinoma črnih kronikah časopisov in radia. Zdaj je promet speljan po sodobni obvoznici, v Tremerje pa se je naselil neverjeten mir. Zaradi prestavitve ceste so lahko ponovno odprli tudi staro vaško Drakslerjevo gostilno, ki je leta 2007 praznovala sto let obstoja. V vasi je tudi nova gostilna Hochkraut.
Tremerje so ena najlepših in najbolj zanimivih vasi daleč naokoli. Osrednja točka je lepa cerkvica sv. Luke, ki je podobna belemu golobu. Še posebej je lepa ponoči, ko se razsvetljena sveti pod gozdnim vencem nekaj več kot 600 metrov visokega Slomnika, priljubljenega hriba, po katerem je speljana tudi dobro obiskana Žerdonerjeva pohodna pot. V vasi, pod prejšnjo magistralno cesto, je veliko starih gospodarskih objektov, od kašč do zidanic in celo več sto let stare preše, ki spominja na nekoč veliko vinogradniško področje. Gozda, ki je razpet nad Tremerji, pred dvesto leti skoraj ni bilo, saj so bili na raztegnjenem pobočju veliki vinogradi z odličnim tremerskim vinom, o katerem je pisal tudi znani celjski zgodovinar Janko Orožen. Trtna uš je okoli leta 1850 do dobra uničila vse vinograde in danes je v vasi le še nekaj brajd v spomin na vinske čase.
Tremerska zgodovina je bogata in pestra, nekoč je bilo zelo dejavno kulturno društvo. Danes domačini skušajo ohranjati tradicijo prireditev in vsako leto v gostilni Draksler pripravijo dve glasbeni prireditvi: maja Med dišečimi šmarnicami in oktobra Lukeževo nedeljo. Tremerje se lahko tudi pohvalijo s svojo opereto, ki jo je po motivih zgodbe, ki se je pred stoletji zgodila v tem kraju, med službovanjem v Laškem napisal Radovan Gobec. Ena zadnjih uprizoritev je bila leta 1960 v Trbovljah, katero so si ogledali tudi Tremerčani.
Med pomembnimi obiskovalci Tremerij zasledimo tudi škofa Antona Martina Slomška in svetovno popotnico in pisateljico Almo Karlin.
(Povzeto po članku Toneta Vrabla v Novem tedniku, oktober 2007)
PODRUŽNIČNA CERKEV SV. LUKE
Leta 1823 se je vaška skupnost Tremerje (Tremersfeld),obrnila na ces. kr. Okrožni urad Celje s prošnjo, da bi smela zgraditi v svoji vasi kapelo z zvonikom. Okrožni urad ni dal dovoljenja za graditev kapele, temveč le za postavitev križa z majhnim zvonikom. Na ponovne prošnje vaščanov so pooblastili okrožnega inženirja, naj določi prostor in izdela načrt kapele in ne križa. Tako so vaščani do leta 1825 res zgradili kapelo z zvonikom in na knezoškofijski lavantinski ordinariat poslali prošnjo za posvetitev kapele in za dovoljenje maševanja v njej. To prošnjo je ordinariat dne 15. februarja 1826 zavrnil. Enako usodo je doživela prošnja, ki so jo v imenu vasi ponovno poslali Ignacij Zupan, Janez Rebov, Nikolaj Pokelšek in Luka Oblak dne 3. oktobra 1826 in pozneje še večkrat. 26. junija 1855 je v Laškem opravljal kanonično vizitacijo knezškof Anton Martin Slomšek. Tudi nanj so se Tremerčani osebno obrnili s to prošnjo. Zato si je še istega večera ogledal kapelo in prepričal vaščane Tremerij, da je njihova kapela veliko premajhna in tudi sicer neprimerna za bogoslužje. To je spodbudilo vaščane, da so povečali kapelo in jo primerno opremili, knezoškofijski ordinariat pa je 13. novembra 1867 končno dal dovoljenje za maševanje in 1. decembra 1867 je dekan in nadžupnik Anton Žuža cerkev blagoslovil (Škofijski arhiv, Škofija Maribor; avtor Ignacij Orožen str.113, 114).
Cerkev je bila po II. svetovni vojni obnovljena leta 1956, popolnoma novo podobo pa je dobila v zadnjih letih z zamenjavo ostrešja, obnovo fasade in notranjosti (notranja oprema in kor). Takšno je 2. decembra 2007 ob 140. letnici prve svete maše v njej, posvetil celjski škof, dr. Anton Stres. V cerkvi je vsako nedeljo sveta maša ob 11. uri.