V spodnjih vrsticah objavljamo kratke življenjepise dosedanjih župnikov. Manjkata še življenjepisa br. Marka Senice in br. Marjana Gačnika
+ br. Frančišek Lončar
Frančišek se je rodil 17. novembra 1903 v župniji sv. Jurij ob Taboru v Savinjski dolini.
19-leten je vstopil h kapucinom. Teologijo je študiral na Visoki teološki šoli v Mariboru in bil l. 1929 posvečen v duhovnika.
Po končanem študiju (l. 1930) je postal vzgojitelj v kapucinskem semenišču na Studencih (Maribor), kjer je ostal do l. 1936. Po enoletnem delovanju v Škofji Loki, je bil prestavljen na Ptuj, kjer je bil pridigar in spovednik. Tudi na Ptuju je ostal samo eno leto, kajti v letih 1938 do 1940 je bil vzgojitelj v dijaškem semenišču v Celju.
Pred vojno, l. 1940, je postal predstojnik kapucinskega samostana na Ptuju, žal pa ga je vojna vihra pregnala na Hrvaško. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in bil kot pridigar nastavljen v Celju.
Po smrti prvega studenškega župnika p. Janeza Reberca je l. 1946 prevzel njegovo delo in postal upravitelj na Studencih. Vendar je tudi to delo opravljal sorazmerno kratek čas, kajti že po letu dni je Studence zapustil in potem živel ter opravljal različne službe v kapucinskih samostanih po Sloveniji in na Hrvaškem.
Leta 1960 je bila v Celju ustanovljena nova župnija sv. Cecilija, katero so v upravljanje dobili kapucini. Tako se je p. Frančišek še enkrat vrnil v Celje in postal prvi župnik v novoustanovljeni župniji. V Celju je ostal do l. 1966, ko mu je bila ponovno zaupana nova »služba«.
Od leta 1968 pa do smrti (28.08.1982) je živel v škofjeloškem kapucinskem samostanu.
+ br. Hilarij Felicijan
Hilarij se je rodil v vasi Grajenščak, v župniji Vurberk, 21. junija 1919.
Po osnovni šoli je postal gojenec malega kapucinskega semenišča na Studencih v Mariboru, kjer je l. 1936 končal 4. razred klasične gimnazije.
Po končani nižji gimnaziji je vstopil v kapucinski noviciat. V Dubrovniku, kjer je nadaljeval gimnazijo, filozofijo in teologijo, je bil 11. 2. 1945 posvečen v duhovnika.
Po vrnitvi v Slovenijo je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko, hkrati po oskrboval cerkev sv. Štefana v Ljubljani. Leta 1962 je v okolici omenjene cerkve nastala nova župnija in p. Hilarij je postal njen prvi župnik. Po šestih letih župnikovanja v ljubljanski Štepanji vasi je bil p. Hilarij poslan v Celje, v župnijo sv. Cecilije, ki so jo ravno tako upravljali kapucini. Tudi v Celju je prevzel nalogo župnika – vse do l. 1970, ko ga je pot spet vodila v novoustanovljeno župnijo.Tokrat mu je bila zaupana župnija sv. Ožbolta na Ptuju. Na Ptuju je bil župnik do l. 1976, ko je bil odšel v Maribor, na Studence, kjer je živel in deloval vse do svoje smrti. Hilarij je bil dober in uspešen organizator, zato sta mu bili zaupani nalogi »prvega župnika« kar v dveh novoustanovljenih kapucinskih župnijah (Ljubljana – Štepanja vas, Ptuj – sv. Ožbolt). Predvsem pa si je p. Hilarij zelo prizadeval pri organizaciji različnih romanj, predvsem v Lurd, Fatimo, Sveto deželo, seveda pa tudi drugam.
Na Studencih se je zelo posvečal poživitvi Frančiškovega svetnega reda, kar mu je tudi uspelo. Bil je družaben in goreč duhovnik, predvsem pa vnet častilec Matere Božje in pospeševalec ljudskih pobožnosti, zlasti romanj.
+ Robert (Slavko) PODGORŠEK (1940)
Robert se je rodil 03. julija 1940 v Mariboru. Njegov dom je bil v župniji sv. Jožefa – na Studencih.
Če pri p. Frančišku Lončarju in p. Hilariju Felicijanu omenjamo mariborske Studence kot kraj delovanja, moramo Studence in cerkev sv. Jožefa pri p. Robertu označiti kot kraj, kjer je začutil svojo poklicanost v redovniški in duhovniški poklic. Sta k njegovi odločitvi pripomogla omenjena duhovnika?
Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo na Hrvaškem in l. 1959 maturiral v
Zagrebu. Filozofijo in teologijo je študiral v Ljubljani in bil 29. junija 1966 posvečen v duhovnika v mariborski stolnici.
Najprej je bil provincialov tajnik v Škofji Loki, leta 1970 pa imenovan za župnika v župniji sv. Cecilije v Celju. V Celju se je globoko zapisal v duše obiskovalcev kapucinske cerkve, saj je bil odličen govornik in zelo prijazen sobesednik. Nalogo župnika je v Celju opravljal vse do l. 1988, ko ga je pot vodila v tujino – v Švico (Zürich), kjer je svoje poslanstvo nadaljeval med slovenskimi zdomci.
Po vrnitvi v domovino je dobil svoje novo »službeno mesto« v že poznani Škofji Loki, saj je v tem mestu začel svojo duhovniško pot. Od leta 2015 živi v Celju v domu sv. Jožefa.
Umrl je 6.12.2017 v Celjski bolnišnici. Pokopan je v kapucinski grobnici na mestnem pokopališču v Celju.
+ br. Gabrijel Recek
Gabrijel se je rodil 6. aprila 1936 v Rogaševcih v župniji sv. Jurij v Prekmurju. Je sin kmečkih staršev. Njegova družina je bila verna, in p. Gabrijel se rad spomni, da so pri hiši vsak dan molili in ob nedeljah redno obiskovali sveto mašo. Seveda je vsa leta vestno obiskoval verouk, bil pa je tudi ministrant in že takrat se je v njem porodila želja, da bi postal duhovnik. Gotovo je k temu pripomogel trden zgled takratnega kaplana, kasnejšega župnika v domači župniji, ki ga p. Gabrijel opisuje kot mladega, dobrega in narodno zavednega.
Morda je bila odločitev za duhovni poklic lažja, saj jo je, na pobudo domačega župnika, sprejel skupaj s svojim sošolcem Viktorjem Jaukom – p. Bernardom.
Ostala sta sošolca tudi v Varaždinu, kjer sta končala 4., 5., in 6. razred gimnazije in noviciat.
šolskih letih so mu kar nekaj skrbi povzročili jeziki (latinščina, nemščina, francoščina). 7. in 8. razred gimnazije z maturo je končal v Zagrebu. Po končanem 7. razredu je bil sicer poslan k vojakom v Srbijo, vendar se je zaradi zdravstvenih težav vrnil že po treh mesecih. Tako je lahko nadaljeval izobraževanje.
Prva tri leta teologije je končal na zagrebški teološki fakulteti, zadnja tri leta pa v Ljubljani. Po mašniškem posvečenju, ki je bilo 29. 6. 1962, je daroval novo mašo 1. julija 1962.
Kot novomašnik je bil poslan v samostan v Vipavski Križ, kjer je ob sobotah poučeval verouk, ob nedeljah pa pomagal po sosednjih župnijah. Ob pastoralnem delu je uspešno zaključil študij. Jeseni 1963je bil ponovno poklican k vojakom, da je do konca odslužil vojaški rok – tokrat je bil poslan v Kičevo.
Leta 1964je bil imenovan za kaplana v župniji sv. Jožef v mariborskih Studencih. Kasneje je bil v isti župniji imenovan za župnika. V Mariboru je ostal vse do leta 1973, ko je po odločitvi predstojnikov odšel na podiplomski študij v Rim.
Po vrnitvi iz Rima (leta 1977) je ponovno opravljal službo župnika v Mariboru, kjer je ostal do leta 1985 letih 1985 – 1990je bil v Celju, pri sv. Ceciliji, najprej kot kaplan (hkrati je bil imenovan za župnika na Svetini nad Štorami, saj so to župnijo takrat še upravljali bratje kapucini), kasneje, po odhodu br. Roberta v tujino (leta 1988), pa kot župnik.
Od leta 1990 do 2002je služboval kot župnik v Stepanji vasi v Ljubljani. Od leta 2002 živi v Kančevcih. Kolikor mu zdravje dopušča, pomaga v sosednjih župnijah (spovedovanje, pridiganje), pa tudi v Domu duhovnosti je na razpolago. V letih svojega duhovništva je vodil okrog 55 ljudskih misijonov, 17 duhovnih obnov in imel kar nekaj enotedenskih duhovnih vaj za redovnice.
Zlato mašo je daroval 1. julija 2012 v domači župniji, v župniji sv. Jurij v Prekmurju.
Umrl je 7.8.2016 v Kančevcih, kjer je tudi pokopan.
Pavel Košir
Pavel se je rodil 20. novembra 1937 na Zirovskem vrhu v župniji Žiri na Gorenjskem.
Osnovno šolo je končal v Žireh, gimnazijo v Zagrebu. Po odsluženem vojaškem roku je vstopil v kapucinski noviciat L 1961. Filozofijo in teologijo je študiral v Ljubljani, kjer je bil 29. junija 1966posvečen v duhovnika.
Kot novomašnik je prišel v Celje (L 1967) za kaplana k župniku p. Hilariju. Po dveh letih je odšel v Vipavski Križ za magistra novincev. Že naslednje leto pa je bil nastavljen za prefekta dijakov v Ljubljani – Stepanja vas. Leta 1971 je sledila vrnitev v Celje, kjer je bil kaplan, hkrati pa upravitelj v novoustanovljeni župniji Svetina.
Kot peto »delovno mesto« mu je bila zaupana župnija Vipavski Križ (l. 1974) in souprava župnije Velike Žablje. Vipavska burja ga je zadrževala tam kar polnih 11 let. Sledila je selitev na Štajersko in pet let župnikovanja na Studencih v Mariboru. Leta 1990 se je spet, že tretjič, njegova pot ustavila v Celju in kot župnik je vodil župnijo 4 leta. Po štiriletnem obdobju v Celju je bil kot duhovni pomočnik in predstojnik samostana poslan na Ptuj – tam namreč še ni bil. Že po dveh letih je bila na vrsti še ena selitev v Celje, kjer je kot župnik deloval naslednja tri leta. V letu 1999je bil naprošen, da prevzame župnijo Vipavski Križ in zamenja p. Klemna, ki je tam župnikoval dolgih 15 let. V Križu je ostal do l. 2002, ko je bil kot predstojnik samostana poslan na Ptuj (župnijo Vipavski Križ pa je prevzel br. Vlado).
Pot p. Pavla se prepleta s potjo p. Klemna, saj sta bila skupaj že v noviciatu; v letu 2008 pa sta zamenjala svoji »delovni mesti« v starodavnih krajih: p. Klemen se je iz Loke preselil na Ptuj, p. Pavel pa iz Ptuja v Loko, zaradi česar sta bila oba zadovoljna. Vendar tudi delovanje v Škofji Loki za p. Pavla ni bilo dolgotrajno; že po treh mirnih letih je ponovno »zapihalo« in p. Pavel se je l. 2011 spet (tokrat že petič) pridružil bratstvu v knežjem mestu kot predstojnik samostana.
Kaže, da je »naš« p. Pavel nekaj podedoval po svojem zavetniku – sv. Pavlu, ki je tudi veliko potoval. Ne le, da je mnogo potoval po službeni dolžnosti, s potovanji je povezano tudi njegovo sodelovanje na številnih misijonih po Sloveniji in vodenje romanj.
Glede vrnitve v Celje pa ima p. Pavel še eno pojasnilo: »Prva ljubezen je le prva in najmočnejša.«
Od 1. januarja 2014 br. Pavel živi v Mariboru kjer dušnopastirsko pomaga v župniji. Od avgusta 2016 spet živi v Škofji loki.
+ Stanko Matjašec
Rojen je bil 22. aprila 1956 v Veliki Polani, kjer je leta 1971 končal osnovno šolo. Že v mladosti je začutil v sebi Gospodovo povabilo: »Pridi, hodi za menoj«, zato je povezal s kapucini in nadaljeval šolanje na Gimnaziji Želimlje. Teologijo je študiral v Ljubljani in bil 11. junija 1983 v domači župnijski cerkvi v Veliki Polani posvečen v duhovnika.
Kot kapucinski duhovnik je bil najprej kaplan v Štepanji vasi v Ljubljani (1983 – 1989). Kot župnik je služboval v Kančevcih v Prekmurju (1989 – 1994). Od tam je odšel za župnika v Celje, v župnijo sv. Cecilije od koder so takrat upravljali še Svetino (1994 – 1996).
Na njegovo osebno željo ter s privoljenjem redovnih predstojnikov ga je mariborski škof leta 1996 imenoval za upravitelja župnije Sv. Tomaž pri Ormožu. Potem ko je bil leta 2002 inkardiniran med duhovnike mariborske nadškofije, je bil imenovan za župnika pri Sv. Tomažu in to službo opravljal do odhoda v bolnišnico.
petnajstih letih službovanja v župniji Sv. Tomaža je navezal prisrčne stike s svojimi župljani. Kot katehet je pri otrocih in mladih rad spodbujal k povezanosti z domačo župnijo in krajem. V zadnjem času si je prizadeval, da je še uspešno izpeljal obnovo zunanjščine župnijske cerkve sv. Tomaža. Zadnjih letih je bolehal za sladkorno boleznijo, kar je med drugim povzročilo hude posledice na očeh. Ob spoznanju, da vedno težje opravlja svojo službo, je zaprosil za invalidsko upokojitev. Gospodar življenja pa ga je rešil zemeljskih bolezni in tegob ter ga poklical, da bi bil pridružen bogoslužju izvoljenih v nebesih.
Klemen Verdev
Br. Klemen se je rodil 10. maja 1942 v Celju, torej lahko rečemo, da je domačin. V otroštvu mu zagotovo ni bilo dolgčas, saj so bili v družini štirje otroci. Zakrament svetega krsta je prejel v župniji Teharje.
Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Celju. Po maturi, leta 1961, je odšel v kapucinski noviciat v Vipavski Križ.
Po letu dni noviciata je v oktobru leta 1962 začel študij na Teološki fakulteti v Ljubljani. Njegov študijski staž je bil zelo kratek, saj je bil že sredi novembra poslan k vojakom v Bitolo in Niš. Po vrnitvi od vojakov, na veliko soboto leta 1964, je študij nadaljeval.
duhovnika je bil posvečen po 5. letniku bogoslovja, 29. 6. 1968 v Celju – zakrament mašniškega posvečenja mu je podelil škof dr. Vekoslav Grmič. Le dan po posvetitvi (30. 6. 1968) je imel v opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju novo mašo. Kljub temu, da je bil po novi maši nastavljen za duhovnega pomočnika v Mengšu, je nadaljeval študij teologije v Ljubljani (6. letnik). Od avgusta 1969 do avgusta 1971 je bil kaplan v župniji sv. Štefan v Ljubljani. Od 1971 do 1976 je službo kaplana opravljal v župniji Ptuj – sv. Ožbolt, nato je bil na istem mestu župnijski upravitelj – vse do leta 1985. 23. junija 1978 pa je na Teološki fakulteti v Ljubljani opravil licenciat iz teologije.
letih 1985 – 1999 je bil župnik v Vipavskem Križu. Od 1999 do 2002 pa je prebival v kapucinskem bratstvu v Škofji Loki.
Avgusta 2002 se je pridružil celjskemu bratstvu. V Celju je bil župnik od 7. septembra 2003 do 1. avgusta 2005. Potem se je za 3 leta vrnil v Škofjo Loko. Od avgustu 2016 živi v Ljubljani.