Ponedeljek, 24. avgust 2015
Pa smo začeli letošnji oratorij. Pred uradnim začetkom smo se animatorji udeležili svete maše, med katero smo prejeli blagoslov in Njemu izročili prošnje za uspešen oratorij. Po molitvi animatorjev pa smo odhiteli v samostansko sprejemnico, ki je postala “štab animatorjev”, da poskrbimo še za zadnje malenkosti. Kmalu je bilo zunaj slišati otroške glasove, ki so nas opomnili na to, da bo treba začeti. Letošnji krog oratorijcev (udeležencev in animatojev) je bistveno večji kot v preteklih letih, saj je tudi število udeležencev letos precej večje. Smo kar dosegli rekord – 37 otrok bo v teh dneh spoznavalo svet Dominika Savia. Ker brez himne ne gre, smo se najprej naučili njeno besedilo, potem še melodijo, pa koreografijo. In ob prepevanju se je na jambor povzpela zastava. Ogledali smo si prvi del zgodbe iz Dominikovega življenja. V nadaljevanju nam je Ana pripravila prvo nalogo: poslala nas je zbirat sestavine za peko kruha. Če smo že imeli sestavine, smo se lotili peke kruha. Pa ne na Bregu – odšli smo k Šlandrovim v Košnico, kjer smo preživeli večino današnjega dne. Br. Marjanu smo zaupali pomembno, sila odgovorno nalogo: paziti je moral na našo oratorijsko zastavo. Ko smo opazovali gospo Vikico pri delu, smo se lahko prepričali, da peka oziroma najprej priprava testa ni tako enostavna, kot se zdi. Med tem, ko je kruh počival, smo se mi igrali v okolici hiše, se naučili nekaj bansov. In vadili himno. Žal smo morali Šlandrove zapustiti preden je bil kruh pečen – si ga bomo pač privoščili jutri.
V župnijski cerkvi smo se pogovorili o današnjih “oratorijskih zakonitostih” – o simbolu, vrednoti in siju dneva. Vas zanima, kaj je bil danes simbol dneva? Odgovor ste zvedeli v besedilu – ja, kruh vendar. Kaj menite, s katero vrednoto smo se danes seznanili? Odgovor lahko najdete v kapelici pri Lurški Mariji v župnijski cerkvi.
Le še spust zastave in oratorijski ponedeljek se je zaključil. Jutri spet pridemo! Kakšne dogodivščine nas čakajo jutri? Kateremu svetniku bomo pripeli svetniški sij?