Hočem biti svet: Pot k svetosti

Sreda, 26. avgust 2015

En izredno lep dan je za nami – odpravili smo se na romanje. Naš cilj je bil znan že nekaj časa – Škofja Loka. Loški bratje kapucini so nas z veseljem sprejeli in hočeš nočeš postali del celjskega oratorija, kajti na samostanskem dvorišču se je zgodil najprej dvig zastave (smreka na vrtu verjetno še nikoli ni bila jambor – danes je to bila), animatorji so odigrali zgodbo, br. Jožko je poskrbel, da ni manjkal niti ministrantski kotiček. Po kosilu pa je veliko igro zamenjal svojevrsten izziv. Razdeljeni v tri skupine smo se odpravili v tri različne smeri v Škofji Loki: v Novi svet, proti pokopališču ter proti središču skoraj najstarejšega slovenskega mesta. S čisto posebno nalogo. Za mimoidoče smo pripravili prijazna sporočila z dobrimi željami, lepe misli, ki smo jih morali razdeliti. Sprva je bilo ogovarjanje mimoidočih plašno, potem pa je kar steklo in izziv smo uspešno opravili. In ob tem pridobili nove izkušnje. Ves dan smo se vsak po svojih najboljših močeh trudili slediti Dominiku Savio in hoditi po poti k svetosti. Kako smo danes na poseben način stopali po poti k svetosti pove utrinek z naše poti. Zaradi zasedenosti vlaka, smo bili na prvem delu naše poti (relacija Celje – Ljubljana) pomešani med ostalimi potniki. Dve izmed deklet sta kmalu vzeli v roke kitaro, začeli igrat in prepevat. Kmalu nas je prepevalo kar nekaj in naše petje ostalih potnikov sploh ni motilo. Celo z odobravanjem se spremljali naše veselje, ki smo ga širili. In ko smo zapuščali vlak, je starejša gospa pokomentirala: “Kako prijetna skupina ste!”  Bravo mi!

Share with:

FacebookTwitterEmail this pagePrint this page


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.