Sobota, 30. avgust 2014
Ključ dneva: “Na Tvojo besedo!” (Lk 5,5); vrednota dneva: neustrašnost; simbol dneva: riba
Zadnji dan smo se otrokom pridružili še starši. Po začetni molitvi in himni smo se spoznavali z zgodovino cerkve v “papeškem kotičku” br. Metoda. S petjem in uvodi smo obogatili sveto mašo. Moči za zaključek pa nam je dala okusna enolončnica ge. Malči. Poslovili smo se v prešernem razpoloženju, zaradi katerega se naši otroci že vnaprej veselijo oratorija naslednje leto. Starši se zahvaljujemo vsem organizatorjem in animatorjem. (zapis pripravili starši)
Kako že? Danes je dan, ki ga dal je Gospod … . Mi pravimo malce drugače: To so dnevi, čudoviti dnevi, ki jih dal je Gospod. In smo mu hvaležni zanje. Težko opišemo današnji dan. Ne zato, ker ne bi bilo kaj za napisat, pač pa zato, ker bi bilo potrebno omeniti vse, kar se je danes zgodilo. Presenečeni smo nad udeležbo staršev – njihova prisotnost nam pomeni potrditev našega dela. In vzpodbudo za naprej. Starši so danes postali oratorijci in prešli pod okrilje animatorjev. Sodelovali so pri vseh aktivnostih, celo posebnih nalog so bili deležni – nekatere so jim bile dodeljene, nekatere pa so opravili prostovoljno. Kot prejšnje dni smo tudi danes začeli z dvigom zastave in petjem himne. Potem smo obiskali papeški kotiček, kjer nas je spet gostil br. Metod. Knjiga o Vatikanu, ki jo je prinesel pokazat, je vzbudila veliko zanimanje. Čeprav je bila danes glavna vrednota neustrašnost, pa smo mi občudovali še eno vrednoto – pripadnost vseh, otrok in staršev. Tudi danes zelo dobro odigrana zgodba – tole ni samohvala, pač pa so to mnenje izrazili starši. Vrhunec dneva je bila sveta maša. Sproščena, globoko doživeta. Mašo je sicer vodil br. Marjan, a je vsak od nas prispeval svoj delček k temu, da nam bo ostala v izredno lepem spominu. Namesto pridige smo na nebeška vrata obesili še zadnji ključ, pripeli še zadnjo vrednoto, na mizico pred krstnim kamnom postavili še zadnji simbol. Prošnje – iskrene, nenapisane, prebrane iz srca. Simbole smo darovali Gospodu, po zgledu sv. Petra zmolili Oče naš, drug drugemu podelili mir, ki ga je Gospod po malem na našo skupino radodarno trosil vsak dan. In njegovo delovanje je bilo opazno. Pa še po nečem je tala naša maša posebna. Br. Marjanu je pomagalo kar 6 ministrantov. Po okusnem kosilu je sledil prosti čas, ki so ga otroci izkoristili za svojo igro, starši pa za klepet ob kavi. Br. Luki, Žanu in Lučki je pripadla posebna čast, da so smeli danes končno obiskati in vstopiti v “graščino”, si tam ogledati kaznilnico, zapor, sodišče, se srečati s kraljem in kraljico – potem pa je zmanjkalo prostega časa. Naj pojasnimo: vsi udeleženci so prosti čas tudi v preteklih dneh preživljali v omenjeni “graščini”, le da so bili nepopustljivi in “opazovalcev” niso pustili čisto blizu. Spust zastave je bilo zadnje dejanje oratorija – posebno, kot še marsikaj v tem tednu. Zastavo smo z jambora spustili prav vsi. In himna se je slišala daleč naokoli. Po spustu zastave so naše veselje in razigranost v nebo ponesli številni mehurčki.
Izjemoma smo včeraj otrokom povedali, da je danes naša barva rjava. Večina je tako danes nosila majico rjave barve (tudi starši so upoštevali naše navodilo) v znak pripadnosti bratom kapucinom in preko njih v znak pripadnosti Jezusu.
S posebnim zadovoljstvom smo danes opazovali Filipa Š. in Gajo, ki sta se v naši družbi počutila sprejeta, enakopravna, domače. Ob tem moramo povedati, da je bil Filip prvič z nami včeraj, Gaja pa danes. Filip se nam je pridružil na lastno željo (starejša brata sta prihajala ves teden), Gajo pa je danes s seboj pripeljala Tasja. Res ju je bilo lepo videti, kako sta se vključila v skupino. Filip je pri maši povedal takole: “Hvala, ker sem lahko bil na oratoriju.” Dovolj zgovorno. Gaja pa je korajžno povedala del besedila v Uvodu v pozdrav miru.
Lahko bi zapisali še marsikaj, zgodilo se nam je veliko čudovitih stvari, tudi kakšen spodrsljaj. Popoldne bomo uredili vtise, da jih bomo potem z veseljem delili z vami. Prvič že kar jutri pri sveti maši ob 9.30.
Hvala ti Gospod za čudovite dni; veseli smo, da smo odgovorili na Tvojo besedo. (animatorji)