Zbrana sredstva so bila v prvih dneh junija nakazana na TRR Slovenske Karitas, ki koordinira nakup koz revnim družinam v Afriki.

Članek v Mavrici

Božje ljudstvo – People of God, vir: www.synod.va

Vera, resnica in ljubezen

Dragi duhovniki in Božje ljudstvo celjske škofije, drage katehistinje in katehisti, animatorji in voditelji raznih skupin, dragi starši,

na začetku novega pastoralnega in katehetskega leta bi vas želel spodbuditi, da se kot občestvo naše krajevne Cerkve odpremo Svetemu Duhu in z obnovljenim navdušenjem sprejmemo poslanstvo oznanjevanja vere, vsak v okolju, kjer živi in dela. Prvo leto uvajanja v sinodalno razmišljanje je za nami. Premiki so narejeni. Odpiranje Svetemu Duhu pušča sledove. Okrepimo vezi novega življenja, ki ga Duh plete med nami in se zoperstavimo duhovom malodušja, skepticizma in relativizma, ki dušijo naša okolja.

Papež Frančišek je v svoji prvi okrožnici Luč vere (2013), v kateri ni težko prepoznati »roke« njegovega predhodnika Benedikta XVI., zapisal, da je sodobna ideologija relativizma največja nevarnost tako za družbo kot za Cerkev, tako za življenje kot za vero. Kadar se več ne zastavlja vprašanja po resnici, ki ustvarja nujni okvir za človekovo življenje, zamre človekov spomin in na stežaj je odprta pot vsem vrstam fanatizmov – angelom smrti.

Tudi danes živimo v času, kjer se spreneveda z resnico. Za prepričljivo oznanjevanje Jezusovega evangelija je potrebno vedno znova obnavljati in preverjati svojo predanost Resnici. Resnica namreč osvobaja (Jn 8,32) in samo v njej bomo lahko prepričljivo in z navdušenjem oznanjali vero evangelija. Vera je neločljivo povezana z resnico. Še več, podrejena ji je in izhaja iz nje.

»Vera brez resnice ne odrešuje, ne daje gotovosti našim korakom in ostaja lepa pravljica, projekcija našega hrepenenja po sreči, nekaj, kar nas zadovolji le toliko, kolikor se hočemo predajati utvaram. Ali pa se skrči na lep občutek, ki tolaži in ogreva, a je podvržena menjavi našega razpoloženja in spremenljivosti časov ter ne more dati trdne stanovitnosti v življenju« (Luč vere, 24).

Vera je stvar celotnega človeka, tako njegovega duha, duševnosti kot telesa. Zato pravi apostol Pavel, da »verujemo s srcem« (Rim 10,10). »Srce je v Svetem pismu središče človeka, kjer so med seboj prepletene vse njegove razsežnosti: telo in duh, notranjost osebe kakor tudi človekova odprtost do sveta in drugih; razum, volja in čustveno življenje. Srce je sposobno držati skupaj te razsežnosti zato, ker je prostor, kjer se odpiramo resnici in ljubezni in dopuščamo, da se nas dotakneta in nas v globini spremenita. Vera spremeni celotnega človeka, kolikor se človek odpre ljubezni« (Luč vere, 26).

Prava vera zato vedno preseneča, vedno vznemirja, ker izziva k večji ljubezni. Vera v Boga Očeta Jezusa Kristusa nikoli ni vzdrževala miru in edinosti za ceno resnice in ljubezni. Vera je samo tisto, kar zmore premagati logiko tega sveta.

Ker je vera zvezana z resnico, ne more biti ujetnica kakršne koli preračunljivosti, ne farizejske, ne herodovske (prim. Mr 8,15). Vera preprosto vidi dlje in globlje, saj razume delovanje Boga, ki je zvest svoji zavezi in svojim obljubam (prim. 1 Kor 1,9) in zmore obuditi od mrtvih (prim Heb 11,19). Samo vera, ki je zvezana z ljubeznijo, lahko prav spozna. »Razumevanje vere se začne tedaj, ko sprejemamo veliko Božjo ljubezen, ki nas notranje preoblikuje in nam podari nove oči, da vidimo stvarnost« (Luč vere, 26).

Dragi bratje in sestre, ne bojmo se stvarnosti, saj je to edini prostor, kjer lahko v tem veku živimo z Bogom. Ne bojmo se Boga, saj nas je vzljubil grešne (prim. Rim 5,6). Ne bojmo se lastne grešnosti, saj nam je Bog podaril Usmiljenega Odrešenika!

Maksimilijan, celjski škof

Kdor ima Boga v srcu, nosi nebesa s seboj!   (Ignacij Lojolski)

V naši župniji v teh dneh poteka oratorij. Junak letošnje oratorijske zgodbe je Ignacij Lojolski.

Ignacij je bil štirinajsti otrok plemiča Lojolskega. Viteška vzgoja in izobrazba za dvornega paža sta v njem vzbudili veliko željo po bojevanju in sanjarjenje o služenju dvornim damam. Ko je bilo Ignaciju kakšnih trideset let, se je pridružil obrambi Pamplone. Topovska krogla mu je razmesarila nogo, toda opomogel si je in kosti so se mu zacelile. Med dolgotrajnim okrevanjem si je čas krajšal z branjem knjig o svetnikih in o Jezusu, saj so mu bile le te na razpolago. Njegovo življenje se je  pričelo temeljito spreminjati, z vsem srcem si je želel posnemati svetnike.

Rodil se je leta 1491. Do svojega 37.leta se je imenoval Inigo, takrat pa je svoje ime polatinil v Ignatius.

Natisni si dve uganki in rešeni prinesi s sabo:
Le kaj je na sliki?
Obisk

Kaplan se je z ministranti vračal z gora. Bili so pošteno utrujeni. Kaplan je živahno razlagal: “Fantje, poglejte, kako čudovito je Bohinjsko jezero, okoli pa prelepa narava, gozdovi, travniki in tamle na robu cerkvica sv. Janeza. Ali ni to krasno?” Ministrant Janez pa mu odgovori: “Gospod kaplan, zakaj pa si nas vlekel na Triglav, če je tu spodaj tako lepo?”

Peter pride iz šole domov in pripoveduje staršem, da je ravnateljica otrokom povedala, da imajo v šoli premalo učiteljev. “Kaj ste ji pa vi odgovorili?” je zanimalo očeta. Peter: “Jaz sem ji povedal, da bom podaljšal počitnice in tako razbremenil učitelje.”

Manca je spet nagajala. Zvečer je takole molila: “Dobri Jezus, naredi iz mene pridno deklico. Mamici to ne bo uspelo.”

Mala Ana pride od maše in pripoveduje mami: “Veš, mama, mislim, da je Bog hudo bolan.” “Zakaj pa to misliš, Ana?” zanima mamo. “Zato, ker je gospod župnik rekel, da je Bog k sebi poklical zdravnika Jožeta.”

“Oči, letos imaš pa res srečo!” kliče Matija že na daleč zadnji dan šolski dan. “Kako to misliš?” “Za naslednje leto ti ni treba kupovati nobenih novih delovnih zvezkov!”

Peter se je sprl s sestro Suzano. Ves večer ne govorita drug z drugim. Zvečer ji Peter da listek na nočno omarico: “Zbudi me zjutraj ob 7.uri!”  Ob 9.uri se Peter zbudi in najde listek: “Dobro jutro. Ura je točno 7.”

Trojica sveta, vir moči, neskončna in edina si, iz davne večnosti živiš, in níhče ti ne šteje dni.

Bog Oče, vir si milosti, Sin tvoje slave je odsvit, ljubezen sama, Sveti Duh, je med obema sveta vez.

Življenje Božje, večni žar, daj, da bi z angeli nekdaj združili se in tebi v čast v nebesih peli vekomaj. Amen,