Kaplan se je z ministranti vračal z gora. Bili so pošteno utrujeni. Kaplan je živahno razlagal: “Fantje, poglejte, kako čudovito je Bohinjsko jezero, okoli pa prelepa narava, gozdovi, travniki in tamle na robu cerkvica sv. Janeza. Ali ni to krasno?” Ministrant Janez pa mu odgovori: “Gospod kaplan, zakaj pa si nas vlekel na Triglav, če je tu spodaj tako lepo?”
Peter pride iz šole domov in pripoveduje staršem, da je ravnateljica otrokom povedala, da imajo v šoli premalo učiteljev. “Kaj ste ji pa vi odgovorili?” je zanimalo očeta. Peter: “Jaz sem ji povedal, da bom podaljšal počitnice in tako razbremenil učitelje.”
Manca je spet nagajala. Zvečer je takole molila: “Dobri Jezus, naredi iz mene pridno deklico. Mamici to ne bo uspelo.”
Mala Ana pride od maše in pripoveduje mami: “Veš, mama, mislim, da je Bog hudo bolan.” “Zakaj pa to misliš, Ana?” zanima mamo. “Zato, ker je gospod župnik rekel, da je Bog k sebi poklical zdravnika Jožeta.”
“Oči, letos imaš pa res srečo!” kliče Matija že na daleč zadnji dan šolski dan. “Kako to misliš?” “Za naslednje leto ti ni treba kupovati nobenih novih delovnih zvezkov!”
Peter se je sprl s sestro Suzano. Ves večer ne govorita drug z drugim. Zvečer ji Peter da listek na nočno omarico: “Zbudi me zjutraj ob 7.uri!” Ob 9.uri se Peter zbudi in najde listek: “Dobro jutro. Ura je točno 7.”