Na današnji dan pred 60 leti je bil v duhovnika posvečen letošnji biseromašnik, br. Rafael Jenko.
Od 
začetka 90. let, pa vse do avgusta 2020, je bival med nami.
Br. Rafael danes biva v duhovniškem domu “Mane nobiscum” v Ljubljani.
Prav je, da se ga danes spomnimo v molitvi in se Bogu in njemu zahvalimo za vsa leta, ki jih je preživel med nami.
V spominu nam bo ostal kot zgled svetega, zvestega brata kapucina in duhovnika. Kot duhovni asistent je spremljal krajevno bratstvo Frančiškovega svetega reda, župnijski pevski zbor… Kot katehet nižjih razredov verouka je spremljal nekaj generacij otrok. Mnogim je vsakodnevno podelil zakrament sprave. Bolne in ostarele pa je dolga leta obiskoval na prvi petek v mesecu, dokler mu je zdravje to dopuščalo. Mnoge ure je prebil pred Najsvetejšim pred sveto mašo, kjer nam je dajal zgled, kje je srce naše cerkve in župnije.
Njegova gorečnost in popolno zaupanje v Boga sta bila vidna med vsakodnevnim maševanjem in v vodenju obredov velikega petka, ki jih je obhajal z posebno pozornostjo.
Pogosto se je med sveto mašo pri evharistični molitvi spomnil na Božjo mater Marijo, sv. Jožefa, sv. Ano, sv. Cecilijo, sv. Frančiška in Klaro, sv. patra Pia iz Pietrelcine, sv. Leopolda Mandiča, bl. Antona Martina Slomška, sv. Mater Terezijo. Kadar je maševal na naših podružnicah, se je spomnil tudi na sv. Luka in sv. Miklavža. Vse te je posebej rad častil.
Danes verjamemo, da se nas br. Rafael iz bolniške postelje spominja v molitvi in nas priporoča Božjemu usmiljenju.
Dragi br. Rafael Bog vas živi!
Iz darovanjske pesmi, ki jo je br. Rafael leta 1998 priredil za takratni mešani župnijski pevski zbor sv. Cecilije:
.
Vse življenje, vse trpljenje, položimo na oltar. Sprejmi, Oče, kar je tvoje, sprejmi naš ponižni dar.
Več bi radi darovali, tebi, Oče, na oltar, a karkoli bi odbranil, je le tvoje roke dar.
Ti, neskončno večno Sveti, večne slave si vladar, Vsemogočni Bog presveti, ki prihajaš na oltar.
