Danes je tiha nedelja. Kaj naj pomeni? Da naj bi molčali in se izogibali ljudem? To ni smisel bivanja. Če se sporazumevajo tudi rastline – sicer neslišno za naše zaznave – in če se kolikor toliko zmoremo pomeniti z živaljo, pa naj nam bi koledar ponujal nedeljo molka?
Tiha nedelja sodi v sklop verskega obreda. V naših cerkvah so zagrnjeni vsi križi. Simbol se nanaša na Kristusovo trpljenje. Bliža se kalvarijski dogodek; Golgota. Zakriti križi vabijo k umiku navznoter. K premisleku. Pri tem ni nujno treba biti vernik. Kristusovo trpljenje je prešlo že v metaforo vsega hudega in najhujšega. Preživljam svojo kalvarijo, reče marsikateri neverujoči človek. Vse vojne, vsi zločini s svojimi žrtvami so podoba kalvarije, onega golgotskega griča tam v Jeruzalemu.
Končno ob tem človek tudi obmolkne. Saj ni več besed. Lahko samo ponikne sam vase, da se zave hudobije vsega zla na sicer tako mamljivo lepem svetu. A kaj zdaj? Usekati nazaj, zbrati vse armade in pokončati zlikovce? Nič ne bo bolje; to bi se bili iz zgodovine že lahko naučili.
Tiha nedelja. Sočutje s trpečimi pokaže našo mero človečnosti. Ko so ta čas v cerkvah zagrnjeni križi, naj ne bomo mi zagrnjeni z brezčutnostjo.
(besedilo je povzetek duhovne misli Berte Golob z dne 13.marec 2016)