Marijina starša Joahim in Ana naj bi si po dolgih letih pri Bogu izprosila hčerko in jo potem še pred rojstvom posvetila Bogu. Bog sam pa jo je posvetil z brezmadežnim spočetjem.
Marijino rojstvo je pomembno, ker je bila kot mati Božjega Sina in našega Odrešenika po Božji previdnosti obvarovana izvirnega greha. Tako je za ves svet “upanje in jutranja zarja odrešenja”, naznanilo Jezusa – Sonca, ki ga bo rodila. Z njenim rojstvom se že začenja uresničevati odrešenjski načrt – to je učlovečenje Božjega Sina. Kot zgodnja danica napoveduje jutro novega dne. Marijino rojstvo že napoveduje velikonočno jutro, odrešitev vseh.
Naši predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja (15.avgust) in Marijinega rojstva (8.september) dali slovensko ime veliki šmaren in mali šmaren (ali vélika in mala maša). Med tema dvema praznikoma so včasih radi poromali v znana Marijina romarska svetišča, da bi se ji zahvalili za uslišane prošnje. In se k njej zatekali z novimi prošnjami in z zaupanjem. Naj nam sedanji hiter ritem življenja ne bo izgovor, da se tudi mi ne bi odpravili na romanje, na obisk k Mariji. S svojimi zahvalami, prošnjami in molitvijo. Vesela nas bo!
Današnji praznik na svojevrsten način – z svojo vsebino napoveduje letošnji oratorij. Kajti glavni lik letošnje oratorijske zgodbe je ravno Marija.
(zapis povzet po besedilu v reviji Mavica; štev. 1 (september) / 2009)