Oratorijski torek, 22. avgust
Arhivi avtorja: m
Oratorijski ponedeljek, 21. avgust
18. avgust 2017
Počitniških dni je čedalje manj, oratorijskih dni v naši župniji pa je še ravno toliko, kot smo jih načrtovali – 6. Vsi so še v paketu, toda ne več dolgo.
Pred nami je oratorijski teden. V ponedeljek, 21. avgusta, začnemo – ob 9.uri. Pridete na obisk?
14. avgust 2017
Le še nekaj dni nas loči od letošnje oratorijske dogodivščine v naši župniji. Jambor je postavljen, zastava v zaključni fazi izdelave, animatorji že znamo himno – priznamo, malo še moramo izpiliti, aktivnosti za udeležence so že izbrane. Lahko rečemo, da je skoraj že vse nared za začetek oratorija. Ja, pa Mariborčani že komaj čakajo, da pridejo na obisk. Morda pa pride na obisk še kdo! Kdo bi vedel?
Čeprav je rok za prijavo že mimo, je še nekaj prostih mest, tako da vašega otroka še vedno lahko prijavite.
04. avgust 2017
“Marija, ti mati, pomagaj postati mi pripravljen na Boga! Naj stopam po poti, naj več me ne moti blišč, zlato tega sveta! Naj bodo misli in dejanja polna biblijskega znanja, a naj zares živim vsaj dan kakor pravi kristjan!”
Zgoraj je zapisan refren letošnje oratorijske himne. Za poskušino. Tudi letošnja himna je preprosta, vendar zelo zgovorna. Govori o Mariji in nas vabi, da še bolj podrobo spoznamo dogodke iz njenega življenja.
Več informacij o samem oratoriju in prijavnico najdete v obvestilu pod besedilom.
17. julij 2017
Če bi sklepali po naslovu oratorija, se bomo letos v oratorijskih dneh dotikali nebes. Se vam zdi čisto nemogoče? Nam pa ne, kajti osrednji lik letošnje oratorijske zgodbe je Marija. Res je, da o Mariji vemo že veliko. Pa je vendar še veliko dogodkov v njenem življenju, ki jih ne poznamo. Tisti, ki letošnji oratorij pripravljamo in tisti, ki se ga boste udeležili, bomo imeli ta privilegij, da bomo nekatere od teh nepoznanih dogodkov spoznali.
Potrudili se bomo, da bomo na tej strani vsaj enkrat tedensko objavili kakšno zanimivost iz letošnjega oratorija. Nekaj prijav smo že prejeli. Na druge pa še nestrpno čakamo ; )
V obvestilu, ki je pripeto pod besedilom, boste našli osnovne informacije o oratoriju. V kolikor vas zanima še kaj, kar smo morebiti pozabili zapisati, nas kontaktirajte.
13. julij 2017
Seveda bo oratorij v naši župniji tudi letos. Nekoliko zamujamo z informacijami, ker je bila v preteklih dneh v ospredju priprava ponovitve nove maše br. Luke. Obljubljamo, da bomo do sobote nadoknadili zamujeno in objavili vse informacije o oratoriju, pa tudi prijavnico.
Nekaj prijav že imamo – staršem se zahvaljujemo za zaupanje, otrokom pa obljubljamo zanimiv teden. Res je, da to obljubimo vsako leto, res pa je tudi, da lahko rečemo, da svojo obljubo držimo. Torej jo bomo tudi letos!
Mi se oratorijskega tedna na Bregu že veselimo, in se nanj seveda že vestno pripravljamo!
Zgodnja danica, prosi za nas!
Dodaj odgovor
Marijina starša Joahim in Ana naj bi si po dolgih letih pri Bogu izprosila hčerko in jo potem še pred rojstvom posvetila Bogu. Bog sam pa jo je posvetil z brezmadežnim spočetjem.
Marijino rojstvo je pomembno, ker je bila kot mati Božjega Sina in našega Odrešenika po Božji previdnosti obvarovana izvirnega greha. Tako je za ves svet “upanje in jutranja zarja odrešenja”, naznanilo Jezusa – Sonca, ki ga bo rodila. Z njenim rojstvom se že začenja uresničevati odrešenjski načrt – to je učlovečenje Božjega Sina. Kot zgodnja danica napoveduje jutro novega dne. Marijino rojstvo že napoveduje velikonočno jutro, odrešitev vseh.
Naši predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja (15.avgust) in Marijinega rojstva (8.september) dali slovensko ime veliki šmaren in mali šmaren (ali vélika in mala maša). Med tema dvema praznikoma so včasih radi poromali v znana Marijina romarska svetišča, da bi se ji zahvalili za uslišane prošnje. In se k njej zatekali z novimi prošnjami in z zaupanjem. Naj nam sedanji hiter ritem življenja ne bo izgovor, da se tudi mi ne bi odpravili na romanje, na obisk k Mariji. S svojimi zahvalami, prošnjami in molitvijo. Vesela nas bo!
Današnji praznik na svojevrsten način – z svojo vsebino napoveduje letošnji oratorij. Kajti glavni lik letošnje oratorijske zgodbe je ravno Marija.
(zapis povzet po besedilu v reviji Mavica; štev. 1 (september) / 2009)
Hočem biti svet: Nenavadni darovi
Četrtek, 27. avgust 2015
Oratorijski dnevi (pre) hitro bežijo, tako da komaj dohajamo. Včerajšnja utrujenost je pozabljena, vabi nov oratorijski dan. Kakšno sporočilo nam danes prinaša zgodba? Kateri odlomek iz Svetega pisma bo napisan na svetniškem siju? In kateremu svetniku bomo danes nadeli svetniški sij? Zagotovo čez dan najdemo odgovore na vsa vprašanja.
Hočem biti svet: Pot k svetosti
Sreda, 26. avgust 2015
En izredno lep dan je za nami – odpravili smo se na romanje. Naš cilj je bil znan že nekaj časa – Škofja Loka. Loški bratje kapucini so nas z veseljem sprejeli in hočeš nočeš postali del celjskega oratorija, kajti na samostanskem dvorišču se je zgodil najprej dvig zastave (smreka na vrtu verjetno še nikoli ni bila jambor – danes je to bila), animatorji so odigrali zgodbo, br. Jožko je poskrbel, da ni manjkal niti ministrantski kotiček. Po kosilu pa je veliko igro zamenjal svojevrsten izziv. Razdeljeni v tri skupine smo se odpravili v tri različne smeri v Škofji Loki: v Novi svet, proti pokopališču ter proti središču skoraj najstarejšega slovenskega mesta. S čisto posebno nalogo. Za mimoidoče smo pripravili prijazna sporočila z dobrimi željami, lepe misli, ki smo jih morali razdeliti. Sprva je bilo ogovarjanje mimoidočih plašno, potem pa je kar steklo in izziv smo uspešno opravili. In ob tem pridobili nove izkušnje. Ves dan smo se vsak po svojih najboljših močeh trudili slediti Dominiku Savio in hoditi po poti k svetosti. Kako smo danes na poseben način stopali po poti k svetosti pove utrinek z naše poti. Zaradi zasedenosti vlaka, smo bili na prvem delu naše poti (relacija Celje – Ljubljana) pomešani med ostalimi potniki. Dve izmed deklet sta kmalu vzeli v roke kitaro, začeli igrat in prepevat. Kmalu nas je prepevalo kar nekaj in naše petje ostalih potnikov sploh ni motilo. Celo z odobravanjem se spremljali naše veselje, ki smo ga širili. In ko smo zapuščali vlak, je starejša gospa pokomentirala: “Kako prijetna skupina ste!” Bravo mi!