Ponedeljek, 24. avgust 2015

Pa smo začeli letošnji oratorij. Pred uradnim začetkom smo se animatorji udeležili svete maše, med katero smo prejeli blagoslov in Njemu izročili prošnje za uspešen oratorij. Po molitvi animatorjev pa smo odhiteli v samostansko sprejemnico, ki je postala “štab animatorjev”, da poskrbimo še za zadnje malenkosti. Kmalu je bilo zunaj slišati otroške glasove, ki so nas opomnili na to, da bo treba začeti. Letošnji krog oratorijcev (udeležencev in animatojev) je bistveno večji kot v preteklih letih, saj je tudi število udeležencev letos precej večje. Smo kar dosegli rekord – 37 otrok bo v teh dneh spoznavalo svet Dominika Savia. Ker brez himne ne gre, smo se najprej naučili njeno besedilo, potem še melodijo, pa koreografijo. In ob prepevanju se je na jambor povzpela zastava.  Ogledali smo si prvi del zgodbe iz Dominikovega življenja. V nadaljevanju nam je Ana pripravila prvo nalogo: poslala nas je zbirat sestavine za peko kruha. Če smo že imeli sestavine, smo se lotili peke kruha. Pa ne na Bregu – odšli smo k Šlandrovim v Košnico, kjer smo preživeli večino današnjega dne. Br. Marjanu smo zaupali pomembno, sila odgovorno nalogo: paziti je moral na našo oratorijsko zastavo. Ko smo opazovali gospo Vikico pri delu, smo se lahko prepričali, da peka oziroma najprej priprava testa ni tako enostavna, kot se zdi. Med tem, ko je kruh počival, smo se mi igrali v okolici hiše, se naučili nekaj bansov. In vadili himno. Žal smo morali Šlandrove zapustiti preden je bil kruh pečen – si ga bomo pač privoščili jutri.

V župnijski cerkvi smo se pogovorili o današnjih “oratorijskih zakonitostih” – o simbolu, vrednoti in siju dneva. Vas zanima, kaj je bil danes simbol dneva? Odgovor ste zvedeli v besedilu – ja, kruh vendar. Kaj menite, s katero vrednoto smo se danes seznanili? Odgovor lahko najdete v kapelici pri Lurški Mariji v župnijski cerkvi.

Le še spust zastave in oratorijski ponedeljek se je zaključil. Jutri spet pridemo!  Kakšne dogodivščine nas čakajo jutri?  Kateremu svetniku bomo pripeli svetniški sij?

Junak letošnje zgodbe je Dominik Savio. Dominik izhaja iz dobre kmečke in krščanske družine v Italiji. Že od otroštva lahko občudujemo njegovo spoštovanje in ljubezen do staršev ter veliko zaupanje v Boga.

Nedelja, 31. avgust 2014

Danes pa smo oratorijci (udeleženci + animatorji + starši) prišli prisluhnit Njegovi besedi. In malo pokazat faranom, kaj smo v tem tednu počeli. Na mizico pod korom smo postavili na ogled mitre. Razstavo miter so dopolnili mozaiki, ki so rezultat skupinskega dela. Pokazali smo tudi ponos letošnjega oratorija – oratorijsko zastavo, ki je najlepša v Sloveniji.

Na mizici pred oltarjem so bili zbrani simboli vseh oratorijskih dni, pri Marijinem kipu pa so bila še vedno postavljena nebeška vrata z vsemi šestimi ključi. Neustrašno smo tudi danes sodelovali pri sveti maši s petjem, besedo, molitvijo. Med zaključno pesmijo, seveda je bila to oratorijska himna, pa so si prisotni lahko ogledali fotografije, ki se jih je v šestih dneh nabralo res veliko. Same po sebi so dovolj zgovorne. Kmalu bodo na ogled tudi v fotogaleriji.

Sobota, 30. avgust 2014

Ključ dneva: “Na Tvojo besedo!” (Lk 5,5); vrednota dneva: neustrašnost; simbol dneva: riba

Zadnji dan smo se otrokom pridružili še starši. Po začetni molitvi in himni smo se spoznavali z zgodovino cerkve v “papeškem kotičku” br. Metoda. S petjem in uvodi smo obogatili sveto mašo. Moči za zaključek pa nam je dala okusna enolončnica ge. Malči. Poslovili smo se v prešernem razpoloženju, zaradi katerega se naši otroci že vnaprej veselijo oratorija naslednje leto. Starši se zahvaljujemo vsem organizatorjem in animatorjem. (zapis pripravili starši)

Kako že? Danes je dan, ki ga dal je Gospod … .  Mi pravimo malce drugače: To so dnevi, čudoviti dnevi, ki jih dal je Gospod. In smo mu hvaležni zanje. Težko opišemo današnji dan. Ne zato, ker ne bi bilo kaj za napisat, pač pa zato, ker bi bilo potrebno omeniti vse, kar se je danes zgodilo. Presenečeni smo nad udeležbo staršev – njihova prisotnost nam pomeni potrditev našega dela. In vzpodbudo za naprej. Starši so danes postali oratorijci in prešli pod okrilje animatorjev. Sodelovali so pri vseh aktivnostih, celo posebnih nalog so bili deležni – nekatere so jim bile dodeljene, nekatere pa so opravili prostovoljno. Kot prejšnje dni smo tudi danes začeli z dvigom zastave in petjem himne. Potem smo obiskali papeški kotiček, kjer nas je spet gostil br. Metod. Knjiga o Vatikanu, ki jo je prinesel pokazat, je vzbudila veliko zanimanje. Čeprav je bila danes glavna vrednota neustrašnost, pa smo mi občudovali še eno vrednoto – pripadnost vseh, otrok in staršev. Tudi danes zelo dobro odigrana zgodba – tole ni samohvala, pač pa so to mnenje izrazili starši. Vrhunec dneva je bila sveta maša. Sproščena, globoko doživeta. Mašo je sicer vodil br. Marjan, a je vsak od nas prispeval svoj delček k temu, da nam bo ostala v izredno lepem spominu. Namesto pridige smo na nebeška vrata obesili še zadnji ključ, pripeli še zadnjo vrednoto, na mizico pred krstnim kamnom postavili še zadnji simbol. Prošnje – iskrene, nenapisane, prebrane iz srca. Simbole smo darovali Gospodu, po zgledu sv. Petra zmolili Oče naš, drug drugemu podelili mir, ki ga je Gospod po malem na našo skupino radodarno trosil vsak dan. In njegovo delovanje je bilo opazno. Pa še po nečem je tala naša maša posebna. Br. Marjanu je pomagalo kar 6 ministrantov. Po okusnem kosilu je sledil prosti čas, ki so ga otroci izkoristili za svojo igro, starši pa za klepet ob kavi. Br. Luki, Žanu in Lučki je pripadla posebna čast, da so smeli danes končno obiskati in vstopiti v “graščino”, si tam ogledati kaznilnico, zapor, sodišče, se srečati s kraljem in kraljico – potem pa je zmanjkalo prostega časa. Naj pojasnimo: vsi udeleženci so prosti čas tudi v preteklih dneh preživljali v omenjeni “graščini”, le da so bili nepopustljivi in “opazovalcev” niso pustili čisto blizu. Spust zastave je bilo zadnje dejanje oratorija – posebno, kot še marsikaj v tem tednu. Zastavo smo z jambora spustili prav vsi. In himna se je slišala daleč naokoli. Po spustu zastave so naše veselje in razigranost v nebo ponesli številni mehurčki.

Izjemoma smo včeraj otrokom povedali, da je danes naša barva rjava. Večina je tako danes nosila majico rjave barve (tudi starši so upoštevali naše navodilo) v znak pripadnosti bratom kapucinom in preko njih v znak pripadnosti Jezusu.

S posebnim zadovoljstvom smo danes opazovali Filipa Š. in Gajo, ki  sta se v naši družbi počutila sprejeta, enakopravna, domače. Ob tem moramo povedati, da je bil Filip prvič z nami včeraj, Gaja pa danes. Filip se nam je pridružil na lastno željo  (starejša brata sta prihajala ves teden), Gajo pa je danes s seboj pripeljala Tasja. Res ju je bilo lepo videti, kako sta se vključila v skupino. Filip je pri maši povedal takole: “Hvala, ker sem lahko bil na oratoriju.” Dovolj zgovorno. Gaja pa je korajžno povedala del besedila v Uvodu v pozdrav miru.

Lahko bi zapisali še marsikaj, zgodilo se nam je veliko čudovitih stvari, tudi kakšen spodrsljaj. Popoldne bomo uredili vtise, da jih bomo potem z veseljem delili z vami. Prvič že kar jutri pri sveti maši ob 9.30.

Hvala ti Gospod za čudovite dni; veseli smo, da smo odgovorili na Tvojo besedo. (animatorji)

Petek, 29. avgust 2014

Ključ dneva: “Varujte Božjo čredo!” (Apd 9, 34); vrednota dneva: papeštvo; simbol dneva: pastirska palica

Danes sta zastavo dvignila Lovro in Tasja. V papeškem kotičku nam je tudi danes p. Metod odgovarjal na vprašanja, izvedeli smo veliko o papežih,  njihovih nalogah, o Vatikanu. Po ogledu dramske igre, ki je govorila o Svetem Petru in njegovih čudežih ter o Svetem Duhu, smo odšli v cerkev in nalepili vrednoto in ključ dneva na naša vrata, odložili simbol ter zmolili molitev petih prstov. Ustvarjalna delavnica je bila danes drugačna – pekli smo grisine, ki smo jih po spustu zastave lahko pojedli. Bili so zelo dobri. V učilnici nam je br. Luka prebral Matejevo (v sredo je bil naš gost) zahvalo – včeraj smo mu iz Krškega poslali razglednico s pozdravi. Po kosilu sta nam ostala le še prosti čas in velika igra. V veliki igri smo iskali, zbirali ovčice. Vse tri skupine skupaj smo zbrale 29 ovčk – kar lepa čredica. Najboljši rezultat je danes zabeležila skupina Kamnoseki. (zapis pripravili Sonja, Jure, Blaž)

Za nami je še en čudovit oratorijski dan. Veseli smo, da je poštni nabiralnik v papeškem kotičku vsak dan poln. Že včeraj, danes pa še bolj smo zaznali navdušenost otrok pri vseh aktivnostih, prisotna je vse večja poslušnost otrok, prevladovati je začela pozitivna zagnanost. Res je opazna ogromna razlika od ponedeljka. Danes so nas izredno prijetno presenetili z odzivom na “kuharsko” delavnico. Vsi so zavzeto sodelovali. Pri izdelavi grisinov je spet prišla do izraza njihova ustvarjalnost, ki se ji kar ne moremo načuditi. Pa grisini niso bili le unikatnih oblik, pač tudi dobri, okusni. Otroci v skupinicah drug drugemu pomagajo, se dopolnjujejo, strmijo k skupnemu uspehu. Danes smo odkrili še glasbeni talent “naših” otrok. Na zanimiv način smo danes zaključili oratorijski del dneva. Po spustu zastave so otroci k svojim staršem šli skozi mitnico. In mitničar je bil prav prijazen, saj je delil lučke. Ko smo danes strnili naše vtise, smo ugotovili, da izginja “navidezna meja” med animatorji in udeleženci – postajamo ena skupina, oratorijci. In letošnji oratorijci smo od sile! Pa te naše povezanosti otroci ne izkoriščajo v svoj prid – še vedno ubogajo naša navodila! Na naših nebeških vratih visi že 5 ključev – le kateri bo pravi? (animatorji)