Frančišek – molivec, ki je postajal molitev

(duhovne vaje za sestre in brate OFS in vse, ki jim je sveti Frančišek blizu)

Duhovne vaje v Vipavskem Križu od 28.2.2020 do 1.3.2020 so bile v Kapucinskem samostanu sv. Frančiška pod vodstvom br. Primoža Kovača.

Zbirati smo se začeli v petek popoldne in do večera se nas je zbralo 40 sester in bratov, mogoče še kakšen več. Ko smo prihajali v samostan, nas je tam s svojo prijaznostjo in skromnostjo sprejel br. Marjan Potočnik.

Po uvodnem pozdravu našega dobrovoljnega in preprostega duhovnega vodje br. Primoža smo večer začeli z molitvijo večernic, v nadaljevanju je sledila uvodna tema našega srečanja, v kateri je br. Primož razložil pomen molitve. Poudaril je, da je molitev neprisiljen odnos, s katerim vstopimo v pogovor z Njim…, je dogodek, ki se zgodi v nas.

V svojem srcu nosimo različne skrbi, želje, smo prestrašeni zaradi težav z zdravjem, nas skrbi za naše bližnje, za službo….,a v naših srcih je tudi veselje. Z molitvijo se Bogu zahvaljujemo, ga prosimo, posredujemo mu svoja razmišljanja in čustva.  Molitev izhaja iz naše osebne vere, je dogodek, ki zajema miselno, duševno, telesno in duhovno dejavnost naše biti. Z molitvijo Boga prosimo, se zahvaljujemo in ga slavimo. Br. Primož je poudaril, da Bog sprejema vse, ki s zatekajo k Njemu.

V besedi in razlagi br. Primoža smo podoživeli radoživost mladeniča Frančiška, njegovo spreobrnjenje in spoznavali njegovo molitev. Poleg dolgih Frančiškovih hvalnic, je imel rad kratke ponavljajoče molitve, ki jih je izrekal na glas kot neke vrste vzklike. V Rožicah sv. Frančiška jih je kar nekaj.  Br. Primož nam je predlagal, da poizkusimo ponavljati molitev: »Moj Bog in moje vse«.  Teh par besed je sv. Frančišek v solzah ponavljal vso noč, ter pri tem občutil, kot bi se Bog sklonil na zemljo in po svojem Sinu hitel na pomoč revnim. Pri ponavljanju besed sv. Frančiška: »Bog, usmili se me, grešnika«, smo občutili veselje in blagodejnost  molitve v naših srcih. Po pogovoru o vtisih vsega slišanega, smo zapeli pesem Angelček varuh moj in odšli na počitek.

Drugi dan naših duhovnih vaj je potekal ob poglobljenem razmišljanju o iščočem življenju Frančiška, kako je začutil, da je nagovorjen in poslan in o njegovem odkrivanju Božje vzvišenosti na križu, v jaslicah, v kruhu in vinu na oltarju. Svoja razmišljanja in čutenja smo delili ob sprehodu v okolici samostana, predvsem pa na vrtu med oljkami in prvimi cvetovi češenj….

 

Višek sobotnega večera pa je bil film o sv. Frančišku in Klari. Film je vsak doživljal po svojih čutenjih v zvezi s Frančiškovo moralno in duhovno preobrazbo, ko se gol pojavi pred krajevnim škofom, se javno odreče dotedanjemu življenju in se preda služenju Bogu. Višek njegove poti je srečanje s papežem Inocencem III. in pobuda za ustanovitev novega meniškega reda z drugačnim načinom življenja.  Romanje v Egipt in srečanje s sultanom Malekom  al-Kamilom poleg drugih vrednot  nakazuje, da so zaradi tega Frančiškovi bratje lahko nemoteno romali in opravljali delo v Sveti deželi.  V filmu spremljamo sv. Klaro in njeno življenje v njeni duhovni povezanosti s Frančiškom, ko se odloči odložiti svojo bogato obleko in iz Frančiškovih rok sprejme spokorno redovno obleko.

Menim, da smo ob ogledu filma vsi začutili Frančiškovo univerzalno strpnost,  njegovo močno vero in prizadevanje, da bi znali biti ponižni, si prizadevati za mir in živeti v skromnosti.

V teh dveh dneh, ki smo jih preživeli bratje in sestre OFS iz različnih koncev Slovenije, v Vipavskem Križu, se je čutila med nami posebna povezanost. To povezanost smo lahko začutili pri molitvi hvalnic…, večernic…, še posebej pa pri vsakodnevni sv. maši. Toliko sodelovanja pri branju beril in petja pri sv. maši bi si verjetno želel marsikateri duhovnik v Sloveniji, ko daruje mašno daritev. V vseh je vel Frančiškov duh, ki se je odražal v potrpežljivosti, veselju, spoštljivosti, sodelovanju pri pogovoru in sprejemanju drug drugega in druženju pri mizi. Ja, seveda gre zahvala tudi tistim, ki so poskrbeli, da nismo bili lačni. Hvala v imenu vseh sester in bratov, tistim, ki so nam pripravljali dnevne obroke hrane.

Pri nedeljski sv. maši smo se lahko spontano zahvalili Bogu za vse kar smo slišali in doživeli skupaj. Med vsemi zahvalami navzočih naj izpostavim zahvalo br. Primožu za njegovo zanimivo in predvsem duhovno bogato podajanje napotkov o tem, kako moliti. Hvala bratom samostana v Vipavskem križu in hvala Bogu za sv. Frančiška.

Želim vse dobro in hvala vsem navzočim na duhovnih vajah!

Ana Strnad

Share with:

FacebookTwitterEmail this pagePrint this page


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.