Sreda, 27. avgust 2014

Ključ dneva: “Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra.” (Lk 22,61);  vrednota dneva: odpuščanje; simbol dneva: milo

Všeč nam je bila ustvarjalna delavnica. Iz blaga in papirja smo izdelovali mitre, ki so odlično uspele. Mitra je kapa, ki jo ima papež. Imeli smo tudi prosti čas, v katerem smo se zabavali. Skozi igro smo spoznavali Petra, v naši veliki igri pa smo morali iskati Jezusa. (zapis pripravili Tomaž, Eva, Ana)

Včeraj so nas bila polna usta posebnosti, na glavno pa smo pozabili. Letos je z nami br. Luka, sicer naš star znanec, saj je v preteklem letu med vikendi prihajal v Celje, na našem oratoriju pa je le novinec. Pa smo veseli, ker je z nami – svoje oratorijske obveznosti odlično opravlja. Posebnosti pa kar ni konec. Druga za drugo so se vrstile tudi danes. (Spet) smo dobili obisk, danes po zaslugi br. Luka. V našo družbo je povabil svojega prijatelja Mateja, s katerim je tudi sošolec na bogoslovju. Matej je prišel ravno pravi čas – ob dvigu zastave in je bil danes “gostujoči” animator. Dežne kaplje so v današnjem jutru poskrbele, da je bilo oratorija hitro konec. Seveda če bi sodili samo po spustu zastave, drugače pa je bil čisto navaden oratorijski dan (končali smo celo z zamudo). Zaradi previdnosti, da dež ne bi poškodoval zastave, smo jo raje takoj po dvigu spustili z droga in jo spravili na varno. Pri katehezi smo danes spregovorili o Jezusovi neizmerni dobroti, saj nam odpušča naše grehe in nas vabi k sebi. Odločili smo se, da si bomo prizadevali, da bi sprejeli odpuščanje in odpuščali ter si bili med seboj v oporo, se trudili izogibati grehom. Ko smo iz cerkve stopili v atrij, je rosilo, nebo je bilo oblačno. V atrij smo stopili s posebno nalogo. Lističe, na katere smo prej napisali svoje pomanjkljivosti, napake, spodrsljaje, grehe smo previdno sežgali, drugega za drugim. Ko so se v pepel spreminjali še zadnji lističi, smo zapeli Jezus moj ljubim te. V atrij so posijali sončni žarki in dežne kaplje so ponehale. Ta dogodek nas je prevzel. Izdelovali smo mitre – mitra je kapa, ki jo nosi papež ob posebnih dogodkih. Ponosni smo na naše “oratorijce” in njihove izdelke. S zavzetostjo, preudarnostjo in ustvarjalnostjo so se lotili dela, zato so nastale tako čudovite mitre, vredne občudovanja. Tudi veliko igro je treba omeniti. Iskali smo Jezusa. Otroci so postajali že kar malce nestrpni, ko so hodili po samostanskih prostorih (vmes pa reševali naloge) in nas vztrajno spraševali “Si ti Jezus?” Mi pa smo le odkimavali z glavami in jih z negativnimi odgovori razočarali. Pa smo nazadnje vsi skupaj le našli Jezusa. Z Matejevo pomočjo. Matej je sedel na klopci pred cerkvijo in ker je bil še edini od animatorjev, ki ni bil deležen vprašanja, so ga otroci hitro izprašali. Pa tudi Matej ni bil Jezus, toda vedel je, kje je Jezus. Čakal nas je v tabernaklju. Šli smo ga pozdravit – v cerkev smo vstopali spoštljivo, dostojanstveno. Pogovorili smo se z Njim – zmolili smo in zapeli himno. In največja posebnost današnjega dne in verjetno tudi oratorija: himno smo zapeli ob spremljavi orgel. Hvala, Matej!  Se nam obeta obisk še enega Mateja?   (animatorji)

Torek, 26. avgust 2014

Ključ dneva: ” Ti si Peter – skala.” (Mt 16,18); vrednota dneva: vera; simbol dneva: skala (kamen)

Zadnji del današnjega oratorijskega dneva je bila velika igra na temo Jezusovi čudeži. To so bile vodne igre. Vodne balone smo metali v čeber, skakali čez kolebnico s polnim lončkom vode v rokah,…. Na koncu pa smo se skupine pomerile v boju “Kdo je bolj moder?”. Bilo je super. Všeč nam je bilo tudi izdelovanje mozaikov. (zapis pripravili Nika, Katarina, Filip)

Ja, imeli smo prav z našo včerajšnjo napovedjo. Tudi danes je bil dan, ki ga dal je Gospod. Čudovit. Seveda smo k čudovitemu dnevu prispevali tudi mi, oratorijci na Bregu. Imeli smo celo dvakrat prav: zastava je vihrala na jamboru in Celjanom sporočala, da se pri kapucinih godi oratorij. Lepo jo je videti z mostu čez Savinjo. Kar preverite, da imamo prav. Tudi danes smo se zbrali v papeškem kotičku. Odprli smo “poštni nabiralnik” in br. Metod je odgovarjal na naša vprašanja. Spet smo doživeli nekaj posebnega: v dramski igri smo izvedeli, kako je Peter dobil svoje ime. In da mu starši sploh niso izbrali imena Peter, ampak Simon. Pa to ni posebno, posebno je to, da so nastopajoči radodarno delili z nami piškote. Pa še dve posebnosti sta se zgodili danes: v ustvarjalni delavnici so nastali čudoviti skupinski mozaiki, in skalo ob robu travnika smo olepšali z odtisi naših dlani. Letos si tudi roke umivamo na poseben način. Za ta podvig  uporabljamo kar “škaf” – roke si pač umivamo po domače. Toliko posebnosti na kupu – mar je tole poseben oratorij? Mogoče pa res. Na nebeških vratih visi že drugi ključ. Po prostem času, ki nam pripada po kosilu, pa je na nas čakal vodni poligon. Po uspešno opravljenih nalogah smo si privoščili “kepanje” (spet posebnost) z vodnimi baloni. Tudi v ozadju se je dogajalo marsikaj: kuhalo se je kosilo, polnili so se vodni balončki, likale so se rutice, ki smo jih izdelovali včeraj, načrtovalo se je naše “oratorijsko romanje”, kar se lahko prebere tudi kot izlet. Danes pa se dan ni končal s spuščanjem zastave, pač pa z lizanjem lučk – tele oratorijske so bile še posebno dobre. Peter – skala: tudi to je nauk današnjega dne. (animatorji)

Ponedeljek, 25. avgust 2014

Ključ dneva: “Odslej boš ljudi lovil.” (Lk 5, 10); vrednota dneva: biti apostol; simbol dneva: ribiška mreža

Imeli smo zanimiv obisk – naš gost je bil ribič, ki je tudi duhovnik. Del dneva smo preživeli ob Savinji. In celo ribarili smo – lovili smo papirnate ribice, kar je bilo zelo zanimivo. Imeli smo tudi ustvarjalno delavnico – barvali smo rutice. Kosilo je bilo odlično: makaroni z mesom in zelena solata. (zapis pripravili Lucija, Gašper, Aljaž)

Z dobro voljo, zagnanostjo in nasmehih na obrazih smo se lotili letošnjega oratorija. Kar težko smo pričakali otroke, da smo lahko začeli. In začeli smo, kot se za oratorij spodobi, z učenjem himne, kar nam ni delalo težav. Danes je zastava, zaradi tehnične napake, vihrala na zasilnem jamboru. Po obisku papeškega kotička, v katerem nas je pričakal br. Metod, smo odšli za Savinjo – ne sami. Z nami je bil naš gost, ribič. Pa ne samo ribič kot ribič, ki lovi ribe, pač pa tudi kot ribič ljudi – torej duhovnik, brat kapucin. Z nami je bil br. Matej iz ljubljanskega bratstva, ki nam je obe vrsti ribištva čudovito predstavil. Predstavil in pokazal nam je svoj pribor za ribolov: ribiško palico, ribiško mrežo, podlogo za ribe, vabe, trnke, albo, štolo. Med priborom je bila tudi posoda z blagoslovljeno vodo. Poskrbel je, da smo lahko tudi mi lovili ribe. In ulov je bil dober. Že res, da so bile ribe papirnate, bile pa so nekaj posebnega. Nosile so sporočila, odlomke iz svetega pisma. Hvala, br. Matej! Skupaj z njim smo si ogledali prvi del oratorijske zgodbe – podoba apostola Petra nas je potem spremljala skozi ves dan. V cerkvi smo se znašli pred nebeškim vrati in na njih obesili prvi ključ. Med vsem naštetim smo našli še čas za igro, prepevanje, banse, risanje na rutice in seveda za molitev. Čeprav se je dan začel malce nerodno zaradi strgane vrvice na jamboru (zato zasilni jambor), pa je bil danes dan, ki ga dal je Gospod. Lep, sončen, zanimiv. Prepričani smo, da bodo takšni prav vsi dnevi tja do sobote – veselimo se jih. Otroci jutri spet pridejo, torej pridemo tudi mi! In zastava bo jutri vihrala na jamboru, ker je tehnična ekipa že namestila novo vrv – hvala, fantje. Seveda pa je oratorijsko dogajanje spremljal tudi naš župnik, br. Marjan, ki nas je vse blagoslovil. (animatorji)

Iti na oratorij ali ne iti na oratorij? Kakšno vprašanje? Seveda, celo treba je iti! Zakaj?

• ker sem vedela, da bo fajn (tudi lansko leto je bilo), ker mi je na oratoriju vsako leto lepo, ker se naučimo kaj novega (Sonja);
• zato, ker sem vedel, da bo zanimiva tema, ker sem vedel, da nam bo spet lepo in bodo dnevi zanimivi (Jure).